Časopis za pokrajino Posavje
20.10.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

September.

Avtor: Natja Jenko Sunčič    Objavljeno: Četrtek, 12.09.2019    Rubrika: Kolumne in komentarji    Ogledov: 38Redakcija
Natja Jenko Sunčič
Nad prvo septembrsko nedeljo visi tema, ki je imela dobro pripravo že dni pred nedeljo. Razen tega je to mesec, ko se večina poslovi od poletne brezbrižnosti, ko so morje, reke, plavanje in potapljanje, brskanje za školjkami, zeleni hribi in doline, gozdovi, travniki in vse poletne radosti na rolkah in skirojih eni taki prisrčni drobci, shranjeni v modernih "mobičih" in, ja, v srcih. Kaj pa so srca kot zakladnice spominov? Pridnim in vestnim tudi na prvi počitniški zaslužek. Ki je dobra šola, kako zaslužiti, in ne nazadnje, kako modro porabiti zaslužek, ob, seveda, uresničitvi še kakšne srčne radosti.

September. Šola oziroma začetek pouka. In nabiranje novih znanj. In utrjevanje starih. Do novega šolskega leta je bilo od starega do sem prelitega veliko črnila in porabljenih veliko besed. Ne vem ravno, koliko od vseh strokovnosti mi je ostalo v glavi. Zagotovo pa vem, da je starševstvo plemenita in ne prav lahka naloga. Govorim o starših, ki spremljajo svojega otroka, ki ga ne ujčkajo, mu znajo postaviti meje in smernice za realen uspeh. In o starših, ki od svojih otrok zahtevajo vse tisto, kar je njim spodletelo. Družine so še vedno družine, otroci so še vedno otroci, ki vzorce pridobivajo v svoji osnovni celici – družini. S temi vzorci gredo otroci v svet. Najprej v šole in v svoje otroško vesolje. In menim, da predavateljem (vzgojiteljem, učiteljem, profesorjem) ni niti najmanj lahko s 30 učenci dobiti še 30 družin, ki bi rade imele same otroške superlative. Res nemogoče.

Zato se je treba znati pogovarjati, poslušati in slišati, se spoštovati. Doma, v razredu, izven doma in izven šolskega poslopja. In biti pozoren na vse, kar se dogaja – lepo in dobro, in posebej na vse tisto, kar ni niti posamezniku niti skupnosti v čast. Saj bi s skupno voljo moralo uspeti.

Do svojega zadnjega dne bom prepričana, da bi za dobro skupnosti lahko največ naredili, ko bi bilo v šolskem sistemu več poudarka na predmetih kulture (glasba, slikarstvo, ples, literatura …). Predvsem na bralni in pisni kulturi, najprej maternega jezika, da bi razumeli in dojeli kulturna – etična izročila. Razumeli tudi matematične in tehnične dosežke, saj bi v nasprotnem tole pisanje pisala s svinčnikom na A4.

In, dragi mladi, ko bo kdaj tema visela nad vami, poiščite svetlobo v sebi.
« Nazaj na seznam

Več iz rubrike Kolumne in komentarji

»

najbolj brani članki

10.10.2019 | Kolumne in komentarji

Tudi potrpežljivost ima meje

10.10.2019 | Kolumne in komentarji

Varni?