Slovenija odloča – volivci soodločamo
Osrednji letošnji predvolilni moto Slovenije je zagotovo 'odločanje'. Na ravni Slovenije kot komunikacijske skupnosti volivci soodločamo ali sodelujemo v velikem političnem dogodku, nato pa z agregirano voljo volivcev država odloča, kdo in kako jo bo vodil naprej skozi nov mandat. Skratka, Slovenija odloča, volivci pa soodločamo! Ne glede na ugotovljeno dejstvo, da volivci soodločamo, na individualni ravni mi dejansko odločamo, komu bomo s podelitvijo glasu zaupali naša pričakovanja.
Ljudje smo iz različnih razlogov napoteni na sprejemanje odločitev. Odločanje samo pa je miselni proces, tehtanje možnosti z namenom izbire tiste, ki jo posameznik prepozna kot najbolj smiselno glede na svoje cilje, vrednote in okoliščine. Seveda odločitve za posameznika nikoli niso le izbira, temveč so to dejanja, ki povzročajo posledice. Odločiti torej pomeni biti pripravljen na prevzem posledic odločitve.
Mi imamo v rokah možnost sprememb
Volitve kot družben proces oblikovanja oblasti v državi ali lokalni samoupravi sicer spremljajo različni hudomušni pregovori, kot je tisti, ki pravi, da če bi z volitvami bilo moč kaj spremeniti, bi bile te prepovedane. Četudi ima demokracija seveda svoje pomanjkljivosti, pa oblast izhaja iz volje ljudstva in za ljudi. Volitve so način uresničevanja izvirnega pomena demokracije kot političnega sistema, v katerem volivec vlada in je vladan. Z volitvami sicer posredno in neposredno ljudje lahko soodločamo in tudi odločamo o stvareh, ki se nas tičejo - volitve so torej proces in priložnost za spremembe. Nič ni tako tolažilnega za nezadovoljstvo z aktualno politiko, kot so to pričakovanja volivcev, ki jih obljubljajo in prinašajo novi obrazi. Ne pozabimo, da vse te spremembe v področju političnega delamo mi, volivci.
Med mladimi priljubljena Taylor Swift je opozorila, da ni dovolj le želeti si spremembe … Treba je iti in uresničiti spremembo z glasovanjem na volitvah. Torej, kot velja še iz antičnih časov -
actio non verba - dejanja, ne besede. Skratka, pojdimo na volitve in postanimo aktivni, soodgovorni državljani. Tudi če imate slabe izkušnje ali kdo slabo misli o demokraciji kot taki, ostaja dejstvo, da je dobro biti zraven, torej biti subjekt in ne objekt odločanja!
Sistem je kompleksen, a je dobro sodelovati
Na volitvah v Državni zbor, ki so pred nami, bomo z glasovanjem odločali med političnimi alternativami, ki jih praviloma ponujajo stranke kot mehanizmi politične agregacije. To pomeni, da bomo odločali o tem, kdo, katera stranka ali koalicija strank bo vodil državo v naslednjih štirih letih. Rezultati naših odločitev ne bodo odvisni le od našega soodločanja, temveč tudi od samega volilnega sistema kot celote pravil, po kateri se glasovi volivcev pretvorijo v mandate ali sedeže v parlamentu. Kot pomemben element volilnega sistema je namreč volilna formula ali način pretvorbe glasov v mandate - v Sloveniji je predpisan proporcionalni volilni sistem, tudi velikost volilnih okrajev in enot oziroma volilna geometrija kasneje določa stopnjo uresničevanje naše volje. Sistem je dokaj zapleten, zato ga bomo ponazorili podrobneje naslednjič: Slovenija je za državnozborske volitve razdeljena na 8 enot, pri čemer je vsaka enota razdeljena na 11 volilnih okrajev. Iz vsake enote se nato izvoli 11 poslancev, kar pomeni 88 od 90 v Državni zbor (DZ), saj sta dva poslanca nacionalnih manjšin. Ne spreglejmo tudi pomena vstopnega 4 % praga v parlament in načina glasovanja oz. ali volivci glasujejo za listo, posameznega kandidata ali imajo preferenčni glas ipd. Čeprav smo si volivci 9. junija 2024 na referendumu izglasovali uporabo prednostnega glasu, je bil referendum neobvezujoč in zakon ni bil spremenjen, torej še vedno glasujemo za liste kandidatov. Naj dodam, da postopki izračuna razdelitve mandatov po Henry R. Droopu (količnik) in Victorja d'Hondta (razdelitev preostanka glasov na državni ravni) dodatno vplivajo na rezultate odločanja.
Ob vsakih volitvah imamo seveda lahko mnogo pomislekov in razmislekov, a vsi na koncu pripeljejo do dejstva, da so za volivce prav vsi razlogi 'za' in dejansko noben resnično tehten 'proti' udeležbi na volitvah. Že starogrški filozof Platon je namreč zapisal:
Kazen, ki si jo naloži moder človek, ko zavrne sodelovanje na volitvah oziroma v politiki, je ta, da mu potem vladajo slabši od njega.
