Časopis za pokrajino Posavje
20.07.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Sončev obrat

Avtor: Maruša Mavsar    Objavljeno: Četrtek, 21.12.2017    Rubrika: Kolumne in komentarji    Ogledov: 341Redakcija
Maruša Mavsar
Prav zanimivo je, kako pozorno ljudje prebirajo pojasnila k vražam, različne letne horoskope in prerokbe. Bolj črnoglede so, bolj so brane. Po drugi strani pa nas ne zanimajo starodavna priporočila prednikov o najbolj primernem obnašanju v prazničnem času. Tista, ki govorijo o zavestnem umirjanju, poudarjenem izkazovanju hvaležnosti, dobrosrčne ponižnosti ter o postopnem pripravljanju svojih bivanjskih in miselnih prostorov na nov letni krog. Izgleda, da si vzamemo čas za vse, kar nas lahko vznemiri, prizadene, prestraši, hkrati pa si ne bi vzeli niti minute za premislek, kako slabe stvari na svetu preprečiti, spremeniti. Kako preobraziti sebe. V skladu s tem pozabljamo, da smo dediči tradicij z zelo pozitivnimi sporočili.

Zadnji letošnji Posavski obzornik vas na primer razveseljuje na poseben dan, 21. december, ki je dan Sončevega obrata. Ob 16. uri in 28 minut bo nastopil zimski solsticij. Sonce bo za nekaj dni navidezno obstalo, nato pa si, ravno okoli božiča, začelo utirati pot k severu. Dan bo vedno daljši in svetlejši.

Stara ljudstva so te dneve slavila in jih polnila s priprošnjami božanstvom in veseljem. Egipčani in Babilonci so veličastno praznovali zmago bogov svetlobe nad bogovi teme. Mnogo dih jemajočih stvaritev, kot sta na primer britanski Stonehenge ali irski Newgrange, je tesno povezanih z minutami, ko »se ustavi sonce« - solsticijem. Tudi stara germanska plemena in Kelti so solsticij častila kot praznik Yule, zagon »kolesa življenja«, simbolično ponovno rojstvo Sonca. Naši praočetje, Slovani, so dneve okoli datuma, ko se danes praznuje božič (zanje čas, ko se je rodil bog ognja Svarožič ali Radogost), povzdignili na najvišje mesto med prazniki. Kurili so kresove, da bi pomagali pregnati zadušljivo temo. Ko so prišli stari Rimljani na naša tla, so najprej posvojili poganske praznike, po spreobrnitvi cesarja Konstantina pa jim postopno nadeli krščansko obleko.

Smrečje, omela, bršljan, mah, kresovi, plameni sveč, rdeča in zlata barva, sadje, predvsem jabolka in pomaranče, nageljnove žbice, vino, splošno čaščenje številke 12: vse, kar danes površno razsipavajo med decembrske praznike, je pravzaprav del našega večtisočletnega izročila. Od prvih ohranjenih zapisov je jasno, da so dnevi okoli sončevega obrata neločljivi od pomembnega praznovanja in skrbnih priprav na prihod nečesa dobrega. Želim vam, da praznike užijete v tem smislu.

Prepričana sem, da si ljudje izbiramo prizmo, skozi katero gledamo svet. Izbiramo si, ali bomo v tem svetu destruktivni ali ustvarjalni, črnogledi ali optimistični, sebični ali altruistični, če bomo strašili ali opogumljali. Izbiramo si jo kot posamezniki in del skupnosti. Mi, v vašem časopisu, smo jo izbrali že pred dvajsetimi leti in pogled naravnali na vse, kar je dobrega.

Še nekaj juter s koprenastimi meglicami in skoraj spečimi otroškimi noski na šipah, radovednimi, češ, kje se obira bleščeči sneg, in dvatisočosemnajsto bo tu. Naj vam bo milostno in v polnosti naklonjeno.
« Nazaj na seznam

Več iz rubrike Kolumne in komentarji

»

najbolj brani članki

18.07.2019 | Kolumne in komentarji

Oživljanje mesta? Haaalo!