V bran nekemu pujsu
Sočasno z odprtjem novega hotela na južnem robu Krškega je mesto dobilo tudi novo javno skulpturo v krožišču pred njim – silhueto krškopoljca, izdelano iz kombinacije kortenskih (vremensko odpornih) in peskanih jeklenih obročev. Ti asociirajo na obroče vinskih sodov, so pojasnile snovalke skulpture iz KD Prostor vmes, ter tako »simbolno povezujejo dve pomembni značilnosti prostora – vinogradniško tradicijo in gastronomsko dediščino, katere nepogrešljiv del je tudi krškopoljec«. Krškopoljec velja za edinstven simbol Krškega polja in je »naraven ambasador območja, njegove kulinarične tradicije in podeželske dediščine«.
A kot radi rečemo, imajo »vsake oči svojega malarja« in že nekaj ur po montaži 500-kilogramske skulpture se je na družbenih omrežjih sprožil pravi val komentarjev, večinoma seveda, kot smo ob podobnih primerih v našem okolju že vajeni, negativnih. Kritike so v glavnem letele na estetski vidik skulpture, predvsem na njeno abstrahirano podobo, v kateri nekateri ne prepoznajo tistega, kar naj bi predstavljala. Če kaj, je treba spletnim komentatorjem priznati veliko mero domišljije, saj so se med komentarji znašli izrazi, kot so 'nesreča v železarni', 'kup rje/rjavečega železa' (kar je seveda ironično, saj korten ne rjavi), 'je mogoče kaj s kamiona od Dinosa padlo', 'a so v Kovinarski pospravljali halo', 'spet nekaj za na Kostak', 'slabše kot Melania na Blanci' itd. Tu in tam se je vmes znašla tudi kakšna pohvala, a kaj, ko se na vsakega, ki si upa zapisati kaj pozitivnega, vsuje pravi pogrom, pa zato najbrž marsikdo svoje pozitivno mnenje raje zadrži zase.
Ali bi bil odziv javnosti bolj prizanesljiv, če bi bili občani že prej seznanjeni s tem, kaj in zakaj bo stalo v krožišču ter kako bo skulptura videti, je težko reči. Če se lahko kaj očita snovalcem in avtorjem skulpture, je to slabo skomuniciran projekt. Že na podlagi izkušenj iz postavitve skulpture bale papirja (ki jih je ljudski glas razglasil za 'rolice WC-papirja') na videmski strani osrednjega krškega mostu, ki simbolizira letos dokončno ugaslo papirniško tradicijo mesta, bi se morali zavedati, da bo krška javnost tudi to skulpturo pričakala na nož in neprizanesljivo, pa tudi če bi se pod njo podpisalo še tako eminentno umetniško ime. Škarpo v Krškem lahko poslika sam Banksy, pa se bo takoj našlo na desetine 'likovnih kritikov', ki jo bodo popljuvali.
Redki odzivi na skulpturo so presegli njen estetski oz. simbolni vidik. Nekaterim gre v nos komercialna povezava med tem, kar predstavlja, in uvodoma omenjenim novih hotelom oz. restavracijo, ki svojo ponudbo gradi tudi na tej lokalni kulinarični posebnosti. V objavi zaenkrat še skrivnostne civilne iniciative, 'namenjene razmisleku o dolgoročnem razvoju Krškega in občine', so izpostavili njen prometno-varnostni vidik, saj da večje skulpture v krožiščih 'zapirajo poglede udeležencev v prometu, prekrivajo signalizacijo, odvračajo pozornost voznikov in slabijo občutek odprtega vstopa v mesto'. 'Rebrastemu' krškopoljskemu pujsu težko očitamo, da slabi preglednost, kar se tega tiče, je morda bolj sporno kakšno drugo krožišče, v katerem rastejo drevesa in grmovnice. To je očitno tudi edini način urejanja krožišč, ki je še kolikor toliko sprejemljiv za večino. Pa še tam smo se najbrž sposobni skregati, ali naj rastejo lipe, češnje (te bi bile zaradi avtomobilskih izpuhov najbrž še posebej okusne) ali kakšne bolj eksotične drevesne vrste.
Vsekakor pa je na mestu poziv omenjene iniciative k razmisleku, 'da se ideje pravočasno preverijo, optimizirajo in povežejo s prostorom' ter da estetike ne smemo razumeti le 'kot okras, ampak kot razvojno politiko'. Če si dovolim dodati – da se urbane ureditve v mestu načrtujejo celostno, v skladu s strokovno usklajenim in javno predstavljenim konceptom. Zadovoljiti vseh želja in okusov seveda nikoli ne bo možno, lahko pa se izbrane rešitve argumentirano zagovarja pred javnim pogromom.
