V petelinjem boju zapravljena priložnost?
Medsebojno obtoževanje oz. »javno pranje umazanega perila« med vodstvoma nogometnega kluba in nogometne šole, ki smo ga spremljali v zadnjih dveh tednih, je – z vidika ljubiteljev športa v Posavju – zelo žalostno. Prav škoda je, da mu moramo namenjati toliko medijske pozornosti, namesto da bi jo namenili pozitivnim zgodbam posavskih športnikov, tudi nogometašev, ki jih vendarle ne manjka.
Najbrž se marsikateri bralec našega časopisa spominja, da smo se vsesplošni evforiji ob zgodovinskem uspehu krškega nogometa – uvrstitvi v prvo slovensko ligo pred dobrimi tremi leti in pol – pridružili tudi mi in projektu »Krško v prvi ligi« namenili precej pozornosti in podpore. Takrat sem (vzneseno) zapisal, da gre za »izjemno, tako rekoč zgodovinsko priložnost«, ki se je ponudila ne le Krškemu, ampak celotnemu Posavju. »Zakaj ne bi bil prav nogomet tisto, kar lahko poveže našo regijo?« sem verjel v upanju, da bo to zgodba o uspehu, v kateri bodo pomembno vlogo igrali »domači, v Posavju nogometno vzgojeni fantje«.
Nato smo v našem časopisu večkrat bolj ali manj neposredno opozorili, da se stvari ne odvijajo vedno idealno – pa ni šlo toliko za rezultatski vidik, ki ga po trikrat izborjenem obstanku v prvi ligi ne gre preveč problematizirati. Precej skrivnostno sodelovanje s švicarskimi investitorji, »izgon« paketa domačih in zaslužnih igralcev iz ekipe, ki je priborila prvo ligo, nenehni prihodi in odhodi številnih tujih igralcev, preden smo si sploh lahko dobro zapomnili njihova imena (resnici na ljubo so nekateri v klubu pustili tudi pomemben pečat), kljub nenehnim obljubam o izboljšanju tudi na organizacijskem področju prevečkrat »amatersko« komuniciranje kluba z javnostjo … A dokler sta veselje ob zmagah in hrup s polnih tribun vse to preglasila, je vendarle nekako šlo.
Da v ozadju že nekaj časa tli spor, tako za denar kot prevlado v klubu, med sedanjim vodstvom kluba in (samostojno) mladinsko nogometno šolo, ni nobena novica, a najbrž vseeno nihče ni pričakoval, da bo tako močno izbruhnil sredi rezultatsko najbolj kritične sezone članske ekipe. Zmagovalcev v tem »petelinjem boju«, ki ima vse bolj očitno tudi politično ozadje, ne bo, bodo le preživeli in žrtve. Kdo bo na kateri strani, se bo najbrž pokazalo že na jutrišnji skupščini kluba. Upam, da bo prevladal razum in da ves ta cirkus ne bo škodoval ne nedvomno kvalitetni nogometni šoli, v okviru katere se na igriščih ob Savi vsako popoldne za žogo podijo stotnije otrok, ne članski ekipi kot »špici« klubske piramide. Izpad iz prve lige ne bo nobena katastrofa, če bo klub vseeno obstal na zdravih temeljih. Seveda pa ob bližajoči se 100-letnici kluba ni odveč vprašanje, v kakšni formi jo bo dočakal: kot vitalen nogometni mladec ali kot utrujen starec? Bojim se, da je bilo v zadnjih tednih izrečenih preveč hudih obtožb, ki jih najbrž nihče ne bo pripravljen vzeti nazaj, zato tokrat nisem tak optimist kot poleti 2015. Morda pa nas tok dogodkov tokrat pozitivno preseneti.
