Časopis za pokrajino Posavje
16.01.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Vsak nosi delček odgovornosti

Avtor: Peter Pavlovič    Objavljeno: Četrtek, 10.12.2020    Rubrika: Kolumne in komentarji    Ogledov: 24Redakcija
Peter Pavlovič
Potem ko je Posavje v spomladanskem valu epidemije veljalo tako rekoč za korona-oazo, ki jo je virus skorajda obšel (prvi val smo zaključili z vsega 14 potrjenimi okužbami!) in s(m)o se zlasti v občini Krško kar malce pridušali, češ da se nas pred okužbo varuje nekakšen 'jedrski ščit', nas je jesenski val udaril z vso silo.

V prvih tednih smo še veljali za eno najmanj okuženih in varnih slovenskih regij, nato pa so se začele domine podirati. Virus je vdrl v najbolj ranljiva okolja – domove za starejše, najprej v Loki pri Zidanem Mostu, nato v Brežicah, zdaj še v Krškem, razširil se je tudi v delovnih in domačih okoljih. Naenkrat smo z dna ali vsaj druge polovice regijske lestvice skočili na prvo mesto tako po številu okuženih glede na število prebivalcev kot po sedemdnevnem povprečju novih primerov ter smo skupaj s prav tako 'obrobnima' Pomursko in Koroško regijo med najbolj s korono zaznamovanimi deli Slovenije. Trenutno izstopa predvsem krška občina (v kateri je bil prvi primer odkrit šele sredi junija), veliko ne zaostajata niti sevniška in bistriška občina. Zaskrbljujoča je visoka smrtnost zaradi covida-19, kjer zaostajamo le za Koroško.

O tem, kaj je botrovalo tako skokoviti rasti okužb v naših krajih, seveda ni enoznačnega odgovora. Ali gre za neizogibno in neustavljivo silo virusa, ki se pač enkrat zgosti enkrat tukaj drugič tam, ali za nezadostno spoštovanje zapovedanih ukrepov (česar se, mimogrede, ne da povsem zanikati), naj presodi kdo drug. Pomembno se je zavedati, da so razmere resne in da dejansko vsak med nami nosi del odgovornosti pri zajezitvi širjenja nevidne nevarnosti. Res je, naveličani smo življenja z neprijetnimi ukrepi, ki od nas terjajo prilagoditve in odpovedi, a najbrž nimamo druge izbire kot še malo stisniti zobe in upati, da bo kmalu bolje.

Predvsem pa ne smemo pozabiti na tiste, ki jih epidemija in posledični ukrepi najbolj prizadenejo: na starejše, bolne, osamljene, socialno ogrožene … Morda so včasih bolj kot materialne pomoči potrebni kakšne majhne pozornosti: telefonskega ali video klica, praznične voščilnice, pozdrava čez ograjo ali skozi okensko šipo, skratka nečesa, kar jim da vedeti, da niso pozabljeni. V letos malo manj norem decembru bo dovolj priložnosti, da se spomnimo nanje.
« Nazaj na seznam
»

najbolj brani članki

07.01.2021 | Kolumne in komentarji

Svet je takšen, kot ga želimo videti

07.01.2021 | Kolumne in komentarji

Po kolektivu se mi toži

11.01.2021 | Kolumne in komentarji

Vse je za nekaj dobro

11.01.2021 | Kolumne in komentarji

Bodimo pujsi, ne kokoši

ne spreglejte