​»Gol, gol, gol je Krškega simbol«

V Mestnem muzeju Krško so minuli torek, 20. decembra, odprli razstavo »Gol, gol, gol je Krškega simbol«, s katero so počastili 100 let igranja nogometa v Krškem.

Na odprtju razstave, ki je potekalo v atriju mestnega muzeja, je številne zbrane, med njimi nekdanje nogometaše, nogometne funkcionarje in navdušence, pozdravila direktorica Kulturnega doma Krško Darja Planinc in poudarila, da je muzej v 12 letih delovanja več kot upravičil svoj obstoj in odločitev lokalne skupnosti, da sočasno z obnovo Valvasorjevega kompleksa obudi tudi muzejsko dejavnost v mestu, ki se je sicer pričela že davnega leta 1939, a bila nato po spletu okoliščin po drugi svetovni vojni preseljena v Brežice. Med udeleženci odprtja je posebej pozdravila predsednika Medobčinske nogometne zveze Celje Vlada Močnika, predstavnika Mestne občine Krško Andreja Slugo, predsednika NK Krško Jožeta Slivška in predsednika NK Posavje Krško Mirsada Mujakića.
 
Začeli skoraj praznih rok, končali s kopico gradiva
 
Razstavo (naslov »Gol, gol, gol je Krškega simbol« izvira iz klubske himne, ki jo je pred 2. svetovno vojno napisal Alfred Istenič st.) sta podrobneje predstavili avtorici Nina Sotelšek in Anita Radkovič. Koncept za projekt »100 let nogometa v Krškem« sta si zamislili pred enim letom, saj sta prepoznali, da športna zgodovina tvori historiat lokalne skupnosti in je v okviru muzejskih tem premalokrat del načrtnega raziskovanja in zbiranja. Ker sta začeli s praznimi rokami, je bilo nujno v raziskovanje vključiti vse, ki so ustvarjali stoletno nogometno zgodovino. »Pred začetkom raziskovanja sva imeli pred sabo samo monografijo Živka Šebeka izpred 20 let. Poleg literature, časopisih člankov in dokumentov so nama bila v oporo vaša pripovedovanja, pomoč pri izbiri predmetov za razstavo, pregledovanje napisanih besedil in pomoč pri izboru tistih nekaj nogometašev in trenerjev, ki so najbolj zaznamovali sto let. Zato ves čas poudarjava, da je razstava delo vseh, ki ste kakor koli sodelovali,« je povedala Sotelšek. Skupaj s soavtorico sta v minulih mesecih opravili 40 pogovorov, pregledali 1165 časopisnih člankov, zbrali več kot 1200 fotografij, 29 video posnetkov, dve priznanji in devet pokalov, sedem vstopnic, deset rokopisov, 34 različnih gradiv, 70 zapisnikov, osem članskih izkaznic, 38 predmetov, tri pare kopačk, 37 dresov, 79 zastavic in eno žogo.
 
Poleg Nine Sotelšek in Anite Radkovič je kot avtor besedil sodeloval še Luka Šebek, ki jih je s Tanjo Lekić tudi pregledal pred tiskom, fotografije so prispevali Boštjan Colarič, Goran Rovan, Nik Rovan in Blaž Šunta, video gradivo RTV Slovenija, NK Krško in Tomaž Petrovič, za dokumentacijo gradiva sta poskrbeli Nina Sotelšek in Klaudija Cigole, za snemanje in montažo videa Pravila igre Laura Bohorič, za tehnična postavitev razstave Tadej Kraševec in Andrej Vrstovšek, za izdelavo razstavne opreme Napisi Planinc in Mizarstvo Miklič, celostna podoba in oblikovanje razstave je delo Prostora vmes in Studia Leppa (Laura Klenovšek, Zala Košnik, Lara Gligić), posebna zahvala je šla Bošku Karabašu, Draženu Radeju, Srečku Denžiču, Luki Šebeku, Blažu Šunti in sodelavcu Tadeju Kraševcu, ker so bili vedno pripravljeni pomagati. S poimensko omembo sta se avtorici zahvalili vsem 70, ki so sodelovali pri projektu z informacijami ter posojo ali donacijo različnega gradiva. »Močno se zavedava, da na razstavi niste omenjeni vsi, ki bi si to nemara zaslužili. Muzejska razstava je namreč prostorski medij, ne dopušča veliko besedil. Knjiga npr. popelje bralca do podrobnosti, na razstavi pa imamo prostora, da izpostavimo samo najnujnejše podatke. Zato je bil najtežji del selekcija kaj umestiti in kaj izpustiti. S tem namenom sva vas vabili, da nama pri izboru mejnikov stoletne nogometne zgodovine Krškega pomagate, svetujete in se na vse mogoče načine udeležite priprave razstave. Ob tem, sva ves čas razmišljali, kako bova razstavo dopolnjevali, saj upava, da boste tudi po odprtju z nama nadaljevali zbiranje gradiva in dopolnjevanje vsebinskih vrzeli. Da bova razstavo lahko večkrat osvežili z novimi pridobitvami, sva si zamislili, da mora biti tehnično izvedena tako, da se jo z lahkoto razstavi in z dopolnitvami postavi nazaj,« je še povedala Sotelšek.

STENA SLAVNIH
16 zaslužnih stoletje nogometa so zaznamovali: Alfred Istenič st. (8. 10. 1907, Trst – 3. 5. 1985, Krško), Marjan Serne (21. 11. 1921, Leskovec pri Krškem – 4. 2. 2004, Žalec), Joško Vodopivec (14. 2. 1924 – 25. 11. 2016, Krško), Boško Karabaš (24. 12. 1935, Vršac), Vinko Bosina (2. 9. 1936, Brege – 17. 7. 2022, Krško), Božo Klaić (25. 2. 1945, Široko Polje pri Osijeku – 26. 8. 2009, Brežice), Vinko Pirc (15. 1. 1948, Brežice), Antoni Brdik (18. 9. 1974, Zakopane, Poljska), Simon Pirc (31. 3. 1975, Brežice), Rok Zorko (20. 12. 1977, Brežice), Slaviša Dvorančič (22. 1. 1979, Brežice), Tomaž Petrovič (17. 4. 1979, Novo mesto), Dejan Rusić (5. 12. 1982, Brežice), Miha Drnovšek (14. 1. 1987, Brežice), Marko Zalokar (18. 6. 1990, Brežice), Robert Berić (17. 6. 1991, Krško) 

ZGODOVINA KRŠKEGA NOGOMETA

Leta 1922 je po pripovedovanju dr. Zvonimirja Šušteršiča baron Franc Lazarini v Krško prinesel prvo žogo. To leto štejemo za začetek krškega nogometa, saj imamo izpričane tri tekme. Organizirano se je začelo igrati leta 1926, ko so se ljubitelji igre kot ekipa zbrali pod imenom Krški športni klub. Vse pa se je spremenilo, ko je leta 1931 v Krško prišel Alfred Istenič st. Iz Maribora je prinesel znanje, navdušenje in ambicije ter z njimi okužil veliko nadaljnjih generacij. Do druge svetovne vojne so bili člani KŠK mnogi, ki jih sicer ne povezujemo z nogometom: naš Vladimir Štoviček, Zoran Didek, Rado Končar, Fran Bonač, Anton in Franc Preskar, Zdenko Kaplan in drugi. Danes so neverjetna pričevanja o tem, kako so se nogometaši po tekmah umivali v leskovškem potoku Žlapovec in kako so pred treningi najprej popravljali od krtin uničeno igrišče.

Po 2. svetovni vojni so se nogometaši ponovno združili in zaigrali pod imenom TVD Partizan Krško. V začetku brez dresov in samo z eno žogo, so se prebili čez težavna štirideseta leta in doživljali uspehe v petdesetih. V začetku šestdesetih je klub nehal delovati in se ponovno formiral leta 1965 kot NK Celulozar. S pogostimi vzponi in padci je članska ekipa igrala v okviru Celjske nogometne podzveze, kjer je v sezoni 1967/68 osvojila naslov prvaka. Osemdeseta so bila negotova, klub se je soočal s finančnimi težavami, zato se je v tem času le počasi razvijal. Pa vendar se je v devetdesetih zbralo dovolj istomislečih, ki so imeli vizijo, da je lahko krški nogomet posegel višje. Intenzivno se je začelo vzgajati domače igralce, ki so bili steber za vstop v 2. SNL, leta 2002. Mladinska šola, ki se je razvijala že v 80. in 90. letih, se je po letu 2000 krepila, vse več mladih fantov in deklet je preživljalo popoldneve na igrišču. Generacije mladih nogometašev različnih selekcij so po letu 2010  vstopale v 1. SML in zmagovale na pomembnih tekmovanjih. Vrhunec je krški nogomet doživel tistega 30. 5. 2015 z zmago nad NK Aluminijem. Naslednja štiri leta je članska ekipa Krškega igrala v 1. SNL. Danes je ekipa NK Krško član 2., ekipa NK Posavje Krško pa 3. slovenske lige.

Nogometni klub je v stoletni zgodovini spreminjal imena. Bila so obdobja, ko je bil zelo uspešen, in obdobja, ko je povsem zamrl. Nekaj pa se ni nikoli spremenilo: nogomet je bil vedno v srcu Krčanov.
 
Vključili tudi ženski nogomet in navijače
 
Avtorici razstave, ki predstavlja 100 let igranja nogometa v Krškem, nista mogli mimo ženskega nogometa in navijačev. Pri ženskem nogometu sta bili postavljeni pred dilemo, je povedala Radkovič, ali govoriti le o krških nogometašicah, saj so dekleta nogomet igrala združena iz različnih krajev Posavja, zato sta se odločili ta vsebinski del preimenovati v Posavske nogometašice.
 
POSAVSKI ŽENSKI NOGOMET

Začetki ženskega nogometa v Krškem segajo v leto 1996. Njegov pobudnik je bil Senovčan Branko Cvirn. Sprva so treningi potekali na Senovem, v športni dvorani Doma XIV. divizije Senovo, nato so dekleta skupaj z mlajšimi moškimi selekcijami trenirala na pomožnem igrišču na stadionu Matije Gubca v Krškem. Združene v ŽNK Krško so igrale pod okriljem krškega nogometnega kluba. Med pogovori so se nekdanje tekmovalke  spominjale  druženja in dejstva kako rade so imele nogomet, trenerja Cvirna, ki se je ponje vozil z rdečim kombijem, klubskih in reprezentančnih priprav  na Bohorju, Postojni, v Nišu … Leta 1999 so Krčanke na 1. dekliškem nogometnem turnirju NZS v kategoriji DU14 osvojile naslov prvakinj, v kategoriji DU18 let pa 2. mesto. V sezoni 1998/99 so igrale v 1. državni ligi za članice in združene z nogometašicami iz Cerknice nastopale pod imenom ŽNK Krško-Cerknica.  Po letu 2002 so krške in druge posavske nogometašice nastopale predvsem pod okriljem ŽNK Krka in ŽNK Škale-Mila-Krško, po letu 2015 pa za ŽNK Krka in NK Brežice 1919. Leta 2020 je bil ustanovljen prvi samostojen Ženski nogometni klub Posavje, s sedežem v Brežicah in podružnico v Krškem. Pod vodstvom trenerk in nekdanjih igralk Ramize Seferović in Tanje Lekić (tudi nekdanje  selektorice slovenske nogometne reprezentance) dekleta trenirajo v mešani starostni skupini in v državni ligi tekmujejo le v selekciji DU13. Ekipo sestavljajo večinoma Brežičanke, vključene so tudi Krčanke in Sevničanke, pomagajo jim še igralke, ki živijo in trenirajo na Hrvaškem.
 
NAVIJAČI

Vsak nogometni klub ima seveda tudi svoje navijače. NK Krško ima Nuclear Power Boys. Začetki krškega navijaštva segajo v sezono 1992/93, ko so se navijači zbirali sprva brez imena, nato kot Ultras Krško ali Ultra Boys Krško in od leta 1995 kot navijaška skupina Nuclear Power Boys. Gonilna sila je bil Boštjan Pirc – Boki, pridružili so se mu Dražen Radej – Burek, Marko Novak – Đeri, Primož Pirc – Sigma in Janko Omerzu – Cacki. Sprva so navijali za rokometaše RK Krško, košarkarje KK Interier Krško in pozneje za nogometaše NK Krško ter slovensko reprezentanco. Okoli leta 1997 je Marko Novak za kip Matije Gubca zasnoval in skrojil dres št. 12 in še danes ga ob pomembnih tekmah nosi, že drugega po vrsti.  V obdobju od 2002 do 2015, ko je NK Krško igral v 2. SNL, je prvotna generacija navijačev mesto prepustila mlajšim, ki so koncept navijanja malo spremenili in prilagodili različnim generacijam. V življenju vsakega zvestega navijača se seveda nabere marsikaj zanimivega. Dražen Radej je tako leta 2007 skupaj z Boštjanom Pircem in Primožem Pircem zasnoval Sobo spominov, v kateri so na ogled predmeti, povezani s krškim in športom na splošno, ki jih še vedno zbira. Med letoma 2015 in 2020, ko se je NK Krško prebil v 1. SNL, so ljubitelji nogometa iz celotnega Posavja srčno navijali za domače nogometaše, večina tedanjih igralcev je bila namreč Krčanov, kar je bila posebnost, ki je danes v nogometu zelo redka. Brezmejna podpora navijačev je nedvomno pripomogla tudi k uspešnosti na domači zelenici. Gonilna sila NPB je bil tedaj Matjaž Černoga, vse do danes pa je baza NPB ostal videmski Štiblc bar. Z izpadom NK Krško iz 1. SNL se je navijaštvo v Krškem preusmerilo v podporo tudi drugim krškim športom in športnikom.
 
Ponovna združitev obeh klubov?
 
V imenu župana Mestne občine Krško Janeza Kerina je zbrane nagovoril vodja oddelka za gospodarske dejavnosti Andrej Sluga. Kot je dejal, ga župan pooblastil, da lahko sporoči, da je vzpostavil dialog med obema krškima nogometnima kluboma oz. je bilo na podlagi izkazanega interesa predstavnikov obeh klubov in z njegovim posredovanjem dogovorjeno, da se bodo začele aktivnosti za združitev NK Krško in NK Posavje Krško v en klub. »Vsi deležniki so prepričani, da jim to lahko uspe v prvem mesecu naslednjega leta. Predvidena združitev daje upanje, da bodo vsi, ki jim je ljub krški nogomet, zopet združili moči in krški nogomet pripeljali na pot stare slave,« je še dejal Sluga.

Razstavo je z nagovorom preko video povezave odprl najboljši nogometaš, ki je izšel iz Krškega, Robert Berič, trenutno član kitajskega kluba Tianjin Jinmen in (nekdanji) slovenski reprezentant. Številni zbrani so si z zanimanjem ogledali razstavo in ob tem obujali pestre nogometne spomine …

P. P.

#povezujemoposavje