​Motorne žage na letošnji Forma vivi že pojejo

V Kostanjevici na Krki letos znova poteka mednarodni simpozij kiparjev Forma viva, na katerem v Galeriji Božidar Jakac gostijo dva kiparja, ki ustvarjata novi deli za tamkajšnji park skulptur – Slovenca Tomaža Furlana in Hrvata Alema Korkuta.

Tomaž Furlan, ki je v kostanjeviški galeriji razstavljal pred dvema letoma, je že začel z ustvarjanjem skulpture, ki nosi naslov Lupina, sestavljena pa bo iz po višini razpolovljenega 6-metrskega hrastovega debla, katerega notranjost bo izdolbena in napolnjena z betonom. Leseno deblo bo skozi leta počasi propadalo in razkrivalo notranjo strukturo in lepoto lesa, ki bo v obliki odtisa ostala na razkriti površini betona.

Kot je povedal za naš medij, se je na Forma vivo prijavil »malodane iz dolgčasa« in zaradi zanimanja za velike umetniške projekte. V svojem konceptu je združil zahteve Forma vive v Kostanjevici na Krki s svoj umetniški opus oz. materiale, ki jih pri tem uporablja, saj se ukvarja predvsem z ustvarjanjem iz kamna, betona itd. Izhaja namreč iz obrtniške družine in se je najprej izšolal za kamnoseka, nato pa diplomiral na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani, kjer je tudi zaposlen kot docent in predavatelj. Z delom z lesom nima zelo veliko izkušenj, zlasti ne s tako velikimi lesenimi elementi, s kakršnimi se ob pomoči študenta Mihe Štokarja ukvarja za nekdanjimi samostanskimi zidovi.

Hrvaški kipar Alem Korkut, ki je v Kostanjevici pred leti prav tako že razstavljal, bo ustvaril skulpturo Mesečina/ Lunini žarki, ki jo bo sestavljalo 25 približno 10 metrov dolgih lesenih tramov, pobarvanih z belo barvo, ki se bodo radialno širili od zgoraj navzdol, na vrhu pa bo konkavna oblika srebrne barve. Z delom v Kostanjevici na Krki bo začel v naslednjem tednu.

V sklopu letošnje prireditve bodo zopet obnovili in delno rekonstruirali nekaj skulptur iz preteklih let v parku skulptur Forma viva. Galerija Božidar Jakac je bila namreč ponovno uspešna na razpisu Ministrstva za kulturo za konservacijo-restavracijo kipov. Lani so s prejetimi sredstvi konservirali-restavrirali ikonično skulpturo japonskega kiparja Eisaka Tanake Japonski festival iz leta 1961, letos pa se bodo v času simpozija začela dela na skulpturah:  Kolo - Antifašistična skulptura britanskega kiparja Iana Waltersa iz leta 1974, Kariatida romunskega kiparja Eugena Ciuce iz leta 1968 ter Brez naslova Bernarda Balla iz leta 1963. Konservatorsko-restavratorske posege bo vodil akademski restavrator Aleš Vene in bodo trajali od julija 2023 do oktobra 2024. Hkrati pa bo potekala še obnova skulpture T-element iz leta 1966, katere spodnji del bo v času simpozija rekonstruirala avtorica Dragica Čadež.
 
Novost letošnjega simpozija bo tudi restavratorska delavnica pod vodstvom akademskega restavratorja Aleša Veneta, ki bo na primeru lesenih kipov iz Parka skulptur Forma viva (Kariatida romunskega kiparja Eugena Ciuce iz leta 1968 ter Brez naslova Bernarda Balla iz leta 1963) udeležencem prikazala konservatorsko-restavratorske postopke odstranjevanja nečistoč, izdelavo bazena za impregnacijo kosov kipov ter zaščite pred škodljivci in vremenskimi vplivi.

Mednarodni kiparski simpozij Forma viva sodi med najpomembnejše manifestacije s področja vizualnih umetnosti v Sloveniji. V osnovi je koncipiran kot enotna blagovna znamka državnega pomena, ki je od leta 1961 delovala najprej na dveh deloviščih, v Kostanjevici na Krki in Seči pri Portorožu, kasneje pa se je razširila še na Ravne na Koroškem in Maribor.
 
P. P.