Časopis za pokrajino Posavje
24.06.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

​Novo življenje za staro mestno jedro

Objavljeno: Ponedeljek, 31.05.2021    Rubrika: KULTURA Redakcija
veleposlanica v VK - 2015

Valvasorjeve knjižnice ne obiskujejo le bralci, njene prireditve in domoznanske zbirke si radi ogledajo tudi turisti, znane domače osebnosti in tuji gostje. Leta 2015 so gostili tedanjo špansko veleposlanico, sicer pa znano pesnico in pisateljico Anunciado Fernández de Córdova.

Dela na prizidku Valvasorjeve knjižnice lepo napredujejo in vse kaže, da bo prva faza reševanja prostorskih problemov tega zavoda v naslednjem letu rešena. Zato je prav, da pobliže pogledamo, kakšne bodo prednosti delovanja te kulturne ustanove v novih pogojih in kaj bo investicija prinesla mestu, občini in širši okolici v prihodnosti.

Ideja o prizidku je bila na dnevnem redu Sveta zavoda Valvasorjeve knjižnice Krško že pred dvema desetletjema, vendar takrat ni bila sprejeta s strani Zavoda za spomeniško varstvo. Nekaj let kasneje (april 2005) sta bila na občinskem svetu že potrjena lokacija nove knjižnice v starem mestnem jedru in leta 2007 tudi že potrjen investicijski projekt izgradnje nove knjižnice. Toda (pre)dolga in pestra zgodovina reševanja prostorske stiske ni več pomembna, saj bodo s prizidkom in z temeljito prenovo sedanjih prostorov razvojne možnosti te kulturne ustanove v veliki meri uresničene.
1-Gspanova soba

Gspanova spominska soba – Bibliotekar, literarni zgodovinar in prevajalec Alfonz Gspan je bil rojen leta 1904 v Krškem. Njegova družina je sobo, v kateri je Gspan ustvarjal, z vsem pohištvom in bogatim knjižnim fondom podarila Valvasorjevi knjižnici.


 
Ker so priprave na gradnjo nove knjižnice trajale tako dolgo in so bile usmerjene na delovanje v povsem novi in še mnogo večji zgradbi, glede vsebin in načrtovanih dejavnosti v prizidku uprava knjižnice nima zadreg. Kot pravi direktorica Urška Lobnikar Paunović, bo z novim prizidkom upoštevano zadovoljevanje potreb sodobne splošne knjižnice za nekaj naslednjih desetletij in pri tem poudarja: »V novem in obnovljenem samostanskem delu knjižnice bodo smiselno združene vsebine, upoštevano bo funkcionalno delovanje knjižnice, predvsem pa usmeritev, da je knjižnica tudi družaben prostor, ki lahko s svojo arhitekturo in nenehno razvijajočo se ponudbo vnese novo življenje v staro mestno jedro Krškega.«
 
Seveda je osnovno poslanstvo knjižnice njena vloga pri spodbujanju branja in razvijanju bralne kulture (organizacija bralnih srečanj za različne generacije, razvoj in nadgradnja obstoječih bralnih projektov, spodbujanje družinskega branja, spodbujanje branja s pomočjo sodobnih tehnologij, razvoj storitve glasnega branja), vendar bodo ohranjali obstoječe in razvijali tudi nove bibliopedagoške in biblioandragoške storitve za vse generacije.
 
Zanimivo pa je, da so se že na pogovorih in snovanjih novega objekta pred dvajsetimi leti dobro zavedali širše vloge knjižnice in poudarjali ne le potrebo po večjih prostorih za vse bogatejšo zbirko knjig, pač pa tudi po knjižnici kot »sodobnem informacijskem, izobraževalnem, družabnem in predvsem kulturnem središču«. Zdaj torej prihaja čas, da se te zamisli v veliki meri uresničijo.
 
»V prihodnosti se želimo ravnati po načelu 'Dajmo prostor ljudem'. Poleg izposoje gradiva ljudem vseh generacij želimo omogočati preživljanje prostega časa in druženje v prostorih knjižnice. Pri izposoji želimo bolj izpostaviti gradivo, pokazati naše domoznanske in druge zaklade, ki jih v naši knjižnici ni malo, so pa bolj skriti, saj trenutno nimamo prostora in opreme, ki bi omogočila predstavitev le teh,« poudarja direktorica in dodaja, da želijo obiskovalcem knjižnice v bodoče omogočiti prostor, v katerem bodo lahko razvijali nove ideje in zamisli ter jih tudi uresničevali. Uporabnikom bo tako na voljo zelo raznoliko gradivo, poleg tega bodo imeli na razpolago številne manjše prostore za prijetno preživljanje prostega časa, saj je knjižnica varen prostor, namenjen vsem generacijam. 

Prav je, da na tem mestu spomnimo tudi na ambicijo snovalcev nove knjižnice, da bi ta s svojimi prostorskimi in kadrovskimi potenciali sčasoma pridobila status območne knjižnice za Posavje. Čeprav so jo v vmesnem obdobju z boljšimi prostorskimi rešitvami prehiteli v Sevnici z nakupom večje stavbe in nato še v Brežicah z dograditvijo obstoječega objekta, je aktivna in dokaj prodorna vloga krške ustanove ves čas opazna v regijskem in tudi širšem kulturnem prostoru. Njeni kadri se namreč vključujejo in imajo pomembno vlogo tako v organizacijah bibliotekarske stroke kot v delovnih skupinah, ki pri Ministrstvu za kulturo snujejo razvojne dokumente za področje knjižničarske dejavnosti. Posebno opazno je bilo sodelovanje krške knjižnice pri pridobitvi potujoče knjižnice oz. posavskega bibliobusa, za katerega uspešno delovanje si prizadevajo tudi sedaj.
 
Veliko časa in ustvarjalne energije je bilo med pripravami na graditev nove knjižnice vloženo v idejo o širši vlogi knjižnice kot »odprti skrinji lokalne skupnosti«. Kot pravijo v knjižnici, so ankete o vlogi splošnih knjižnic pokazale, da ljudje zelo podpirajo domoznansko dejavnost, si jo želijo in jo pričakujejo. V Valvasorjevi knjižnici so že v preteklosti kljub oteženim prostorskim pogojem z znanjem zaposlenih in ob prostovoljnem sodelovanju izkušenih občanov razvili bogato domoznansko dejavnost, ki bo v novih prostorih ponudila še boljšo promocijo domoznanskih zakladov. Poleg dobro znane kapucinske knjižnice, ki so jo skupaj z Občino Krško dobili v upravljanje od kapucinskega reda, prav tako kot zbirko slik starih mojstrov, tudi sami niso držali križem rok. Tako so pridobili, uredili in postavili Gspanovo spominsko sobo ter s pomočjo številnih darovalcev gradiva  in dokumentov ustvarili posebno zbirko Speedway v Sloveniji.
 
Še veliko več zamisli je ostalo neuresničenih in nekatere izmed njih v primernih pogojih kot del svoje dejavnosti zdaj izvaja Mestni muzej Krško, ki je bil ustanovljen med (pre)dolgimi pripravami na izgradnjo knjižnice in je medtem uspešno zaživel v obnovljenih zgradbah starega dela mesta.
 
Kot je bralcem Posavskega obzornika dobro znano, Valvasorjeva knjižnica skozi vrsto let s številnimi dogodki in dejavnostmi tako za mlade kot odrasle obiskovalce prispeva pomemben delež h kulturnemu utripu svojega okolja. V novih pogojih bodo imeli za ta namen še boljše prostorske in tehnične možnosti, s tem pa bodo lažje skrbeli za promocijo knjižničnega gradiva in bralne kulture nasploh ter sodelovali pri razvoju različnih pismenosti. Knjižnica ima vzpostavljeno dobro sodelovanje z drugimi kulturnimi ustanovami v lokalni skupnosti, prav tako tudi z organizacijami, ki delujejo na področju vseživljenjskega učenja, pismenosti in socialnega vključevanja na lokalnem nivoju. Vsa ta partnerstva bo knjižnica negovala ter pridobivala nova, da bo lahko preko njih realizirala razvojne načrte, ki jih sama sicer ne bi zmogla ali vsaj ne enako kvalitetno.
 
Valvasorjeva knjižnica pa bo v novih prostorskih pogojih lahko nadaljevala svojo razvojno pot, ki jo je ves čas vodila skozi staro mestno jedro – od ene večje sobe v stavbi nekdanjega sodišča do sedanjih sicer prijetnih, a premalo funkcionalnih prostorov v samostanski zgradbi – in jutrišnje novogradnje, ki bo tako z objektom samim, še bolj pa z novimi vsebinami in dogajanjem, gotovo vdihnila več življenjskega utripa temu delu mesta.
 
B. M.

Članek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam