​Ob dnevu žena razstavili Krpanova nova oblačila

V podboškem kulturnem domu je sinoči, na dan žena, potekala razstava oz. prireditev z naslovom »Krpanova nova oblačila (Je Krpan res kupil svoje nove hlače na spletu?)«.

Šlo je za neke vrste zaključek gledališke predstave Krpan mlajši, ki jo je gledališka skupina Teater svetokriški v okviru KD Stane Kerin Podbočje premierno uprizorila ob letošnjem kulturnem prazniku, v dosedanjih petih uprizoritvah pa si jo je ogledalo približno 500 ljudi. Junija se bodo z njo predvidoma predstavili še v Posavskem muzeju Brežice, pa tudi na poletnih večerih v krškem mestnem parku. S predstavo, ki jo je po dramskem besedilu Frana Milčinskega iz leta 1925 priredila režiserka Ivanka Černelič Jurečič, so počastili tudi lansko 100-letnico stavbe, v kateri domuje tamkajšnji kulturni dom, na kar je spomnila tudi v uvodu tokratne prireditve: »Prav je, da smo vedno uprti v prihodnost, v nove izzive in nove zmage. Ampak tako bo jutri, danes bomo potovali po preteklosti in začeli 4. septembra 1921. Najbrž je bilo veselo, kot danes in najbrž si nihče ni mislil, kakšno pot bo zgradba sredi vasi v 100 letih prehodila. Dnevi slave so se izmenjevali z dnevi negotovosti. Zaradi junakov, ki so mnogim od nas neznani, je dom ostal v javni lasti, zaradi junakov danes stojimo v prelepem prostoru, pod novimi reflektorji in na novih odrskih deskah. Ozirali smo se po dostojnem praznovanju in na pot nam je prišel Krpanov mlajši. Junak domačih logov, nismo rabili čez mejo ali čez ocean. No, mogoče pa je kar sam prišel! V Podbočje.«
 
Kaj nam povedo kostumi?
 
Kot smo že poročali, so kostume za omenjeno predstavo izdelale članice domačega društva, šivilje in njihove pomočnice, v okviru študijskega krožka Krpan Ljudske univerze Krško, ki je potekal od konca lanskega novembra do konca letošnjega januarja pod strokovnim vodstvom kostumografije mag. Irene Ine Čebular. V imenu Ljudske univerze Krško je zbrane najprej pozdravila Monika Novšak, nato pa je omenjena kostumografinja predstavila pot od ideje do kostuma, ki je po definiciji oblačilo, ki ga nastopajoči obleče z namenom nastopanja pred gledalci. »Kostum  mora omogočiti igralcu, da se lahko identificira z vlogo, ki jo igra, predvsem pa mora dati ustrezno informacijo gledalcu. Kostum tako sporoča čas, prostor in družbeni položaj, še preden igralec izreče sploh kakšno besedo,« je pojasnila. »Kostumi  predstave Krpan mlajši nam pripovedujejo, da smo okoli leta 1700, da imamo kmečke ljudi in  cesarsko družino. Z barvami  nam povedo, da je cesar najbolj moder mož in da tudi njegova hči  v modrosti ne zaostaja in da je Krpan prizemljen človek. Povedo nam tudi, da je župan, ker je poklicu krojač, še posebej  lepo oblečen. In povedo nam, da je cesarica sicer energična, vroča gospa, a jo omejuje njen položaj cesarice. Kostumi so mešanica sodobnega in zgodovinskega, uporabili smo sodobne srajce, ki se v celoti niti ne vidijo, in jih na rokavih dopolnili s čipkastimi volančki. Sodobni so tudi čevlji, tisti 'zakmašni', dodali smo jim le kovinske dodatke. Ker gre za zgodovinske kostume, je bilo za pripravo kostumskih skic najprej treba raziskati modo tistega časa in poiskati čim več slik iz tistega obdobja. Potem smo člani študijskega krožka delali kot v vsakem profesionalnem gledališkem ateljeju: igralce smo izmerili, kostume skrojili, pomerili, po pomerjanju popravili in dokončali. Veliko časa so nam vzeli gumbi, po tedanji modi so morali biti veliki in  moralo jih je biti veliko. Hoteli smo, da vse lepo izdelano. Čudili smo se, na koncu, kako veliko dela je bilo.« Ker je 12 kostumov (za vloge cesarja, cesarice, princa Friceta, princese Mare, ministrice, župana Hlačo, Martinčeta Krpana, biričke Silvestre in vaščanke Uršule, dveh strežajev in Jerice) res prava paša za oči, so jih postavili še na razstavo, udeleženci pa so si lahko nadeli klobuke in lasulje, povečali »zadnjo plat«, oblekli korzet ali težek cesarjev plašč, pri tem pa so za spomin dobili polaroidno fotografijo.
 
Tudi razstava knjig, kipov …
 
V programu prireditve so sodelovali tudi igralci iz predstave Krpan mlajši (Renata Jurečič, Lovro Jurečič, Matjaž Jurečič, Metka Vrhovšek, Mija Baškovč, Jerneja Dornik) ki so prebrali nekaj odlomkov iz Levstikovega Martina Krpana in zapis Frana Milčinskega iz leta 1925 o Krpanu mlajšem, Pevke izpod Bočja, med katerimi je tudi večina izdelovalk kostumov, so zapele nekaj pesmi. Razstavo je obogatil še zbiratelj Anton Zakrajšek, ljubitelj Levstikovega Martina Krpana, ki je v Podbočje prinesel štiri likovna dela (med njimi Krpanov kip, ki ga je izdelal Andrej Pinterič z Mosteca pri Dobovi), številne knjige, najstarejša je iz leta 1917, plošče in kasete, strip in prekrasne slikanice. Po koncu prireditve so obiskovalce pogostili z odličnimi pitami in linškimi torticami ter čajem, ob dnevu žena pa so lahko domov odnesli tudi eno od trobentic.



P. P.

#povezujemoposavje