​Odprtje dopolnitve stalne razstave »Prvi krški borci: Peter Jernejec«

V torek, 26. aprila, na predvečer dneva upora proti okupatorju, je v Mestnem muzeju Krško potekalo odprtje dopolnitve stalne razstave z naslovom Prvi krški borci. Tokratna razstava v ospredje postavlja ustanovitelja omenjene odporniške skupine v času druge svetovne vojne Petra Jernejca.

Odprtje razstave je s svojo prisotnostjo in posebej za to priložnost ustvarjenim umetniškim delom podprl vnuk Petra Jernejca – Mladen Jernejec – ki ga slovenski kulturni prostor pozna kot vsestranskega likovnega ustvarjalca, ki sicer živi in ustvarja v Ljubljani.
Razstavo sta odprli dr. Helena Rožman iz Mestnega muzeja Krško in Irena Fürst, zgodovinarka, upokojena kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije ter avtorica razstave, vsem zbranim pa sta prenesli tudi pozdrave direktorice Kulturnega doma Krško Darje Planinc. 

Po uvodnem krajšem nagovoru dr. Helene Rožman je Irena Fürst poudarila, da sta vnukinja Petra Jernejec Babič in vnuk Mladen Jernejec s posredovanimi osebnimi podatki resnično pripomogla k obogatitvi predstavitve življenja Petra Jernejca.

Peter Jernejec se je rodil 23. septembra 1905 v Sinči vasi na Koroškem, obiskoval je srednjo šolo v Ljubljani, kjer je leta 1924 maturiral. Kasneje je odšel na gozdarsko fakulteto v Zagrebu, a je kmalu zatem, natančneje leta 1928, ko je opustil študij zaradi tuberkuloze, moral oditi na zdravljenje na Golnik. V zakonu z ženo Nevenko sta se mu rodila dva sinova – Mitja in Igor.

Peter Jernejec se je idejno približeval Ljudski fronti in komunistični stranki; leta 1936 je v pismu ženi zapisal, da »se obeta huda borba« in »v življenju je treba zmagovati«. Kmalu zatem se je povezal s sekretarjem KPS za Posavje Maksom Strmeckijem; zbrala sta napredne krške mladince, s katerimi je Jernejec nato nadaljeval politično delo tako, da jih je povezal v diverzantsko skupino in postal njihov vodja, žal pa so jih 29. julija 1941. leta v gozdu Rore nad Krškim zaradi pomanjkanja previdnosti in izdaje zajeli Nemci, tako da je bilo vseh devet fantov in eno dekle ustreljenih naslednji dan zgodaj zjutraj v gozdu Dobrava pri Brežicah. Ob izkopu posmrtnih ostankov leta 1945 in prenosu le-teh na pokopališče v Krškem je bilo razvidno, da Jernejec ni dovolil, da bi mu pred usmrtitvijo zavezali oči.

Tekom predstavitve življenja Petra Jernejca je kustosinja Irena Fürst še izpostavila, da je Jernejcu leta 1934 zaradi otroške paralize umrl sin Igor, po Jernejčevi smrti pa je žena Nevenka ostala sama s sinom Mitjem, ki je kasneje postal eden vodilnih slovenskih urbanistov. O neizrečeni bolečini izgube očeta pa je pisal tudi pesmi, ki jih nikdar ni objavil.

Po končani predstavitvi življenja Petra Jernejca je o razstavi spregovoril še njegov vnuk Mladen Jernejec, ki je k razstavi prispeval svoje likovno delo: »Načeloma v svojih likovnih delih uporabljam zelo radožive barve, zato je bila ta slika zame velik izziv. Karkoli sem zastavil, me je peljalo v smislu barv v temačne vode. S tem izzivom sem se poskusil spopasti na simbolni ravni, nakar sem prišel do spoznanja, da je boljše, da ne eksperimentiram in podobe borcev zadržim v svoji sliki. Meni se zdi slika strašno temna in moram priznati, da je motiv 'slikal' mene, saj dejansko nisem imel kontrole nad njim. Vsekakor slika izraža temačen, strašen dogodek. Na sliki sem želel zajeti vse borce, saj so to glavni akterji našega spomina.«

Akademski slikar Mladen Jernejec je še poudaril: »To se mora vedeti, to so namreč stvari, ki se resnično ne smejo pozabiti. In menim, da je izdaja najbolj umazana stvar.« Čisto ob koncu pa je izrazil še veselje, »da je prišla možnost za realizacijo likovne podobe« in poudaril, da je hvaležen, da je smel sodelovati pri tem dogodku.

Dr. Helena Rožman je ob koncu še izpostavila, da »tudi sodobni dogodki kažejo, da se o tovrstnih zadevah premalo pogovarjamo«, zato kot zgodovinarka čuti zavezo, da se to obuja. »Vse zgodbe, predstavljene v našem muzeju so tudi zgodbe našega kraja. Obujamo jih skozi dokumente iz preteklosti in veseli smo, če jih dopolnimo s pogledom današnjega časa,« je še razmišljala Rožman.

Razstava Prvi krški borci je nastala na pobudo Združenja borcev za vrednote NOB Krško, svoje gradivo pa je za to razstavo dal na razpolago Posavski muzej Brežice, ki ga je na dogodku zastopala kustosinja in zgodovinarka Mihaela Kovačič, je še povedala Rožman.

A. K.