​Tanja Radej upodablja vesolje, kjer nismo sami

V Dvorani v parku v Krškem je v četrtek zvečer pod okriljem krške izpostave JSKD potekalo odprtje slikarske razstave Sremičanke Tanje Radej z naslovom Vzporedni svetovi.

Ustvarjalna pot Tanje Radej se je začela že v otroštvu, ko so bile barvice in svinčniki njeno najljubše izrazno sredstvo, je povedala povezovalka odprtja Sara Ritlop v imenu JSKD Krško. Po izobrazbi je diplomirana arhitektka, sicer pa članica Društva likovnikov Krško – OKO in Kulturno-umetniškega društva Liber, v okviru katerih že vrsto let sodeluje na skupinskih razstavah. Svoje likovno znanje je skozi leta nadgrajevala pri priznanih mentorjih, pri ustvarjanju pa nenehno raziskuje nove likovne tehnike in izraze. »Posebno mesto v njenem opusu zavzema slovenski ornament in bogastvo ljudske umetnosti. Ta navdih prenaša v svoja dela – od slik in unikatnih izdelkov do poslikav panjskih končnic in znamenitih sremiških pisanic, s katerimi ohranja in na sodoben način predstavlja del naše kulturne dediščine,« je povedala povezovalka. Poleg tega zelo rada potuje, saj ji nova okolja, arhitektura in kulture odpirajo nove ustvarjalne poglede. »Ob tem jo že vrsto let navdušuje tudi vesolje – njegova skrivnostnost, neskončnost in vprašanja, na katera človeštvo še vedno išče odgovore. Prav ta radovednost in želja po raziskovanju sta navdih za razstavo Vzporedni svetovi, ki presega meje našega vsakdana. Odpira vprašanja o neznanem, o možnostih življenja onkraj našega planeta in o neskončnih svetovih, ki jih lahko raziskujemo tako z znanostjo kot umetnostjo,« smo slišali.
 
Slike, ki odsevajo potovanje

O razstavljenih delih je spregovoril tudi akademski slikar Alojz Konec ter pri tem izpostavil pomen domišljije, brez katere bi bil svet ne le osiromašen, ampak tudi nefunkcionalen. Pri tem je citiral Einsteina, ki je domišljijo označil za 'pomembnejšo od znanja', čeprav jo imajo dandanes mnogi le za preraslo otroško zabavo. Slike Tanje Radej izhajajo iz njene formalne arhitekturne izobrazbe, oplemenitene pa so s slikarskimi izkušnjami, je dejal, »zato so slikovne ploskve urejene zelo načrtovano, z jasno omejenimi velikimi oblikami. Zgodba slike je jasno ponazorjena, ilustrirana. Interno in eksterno harmonizirane barve istočasno sporočajo predstavljeno in našteto mitologijo ter izpovedujejo avtoričine pozitivne vibracije. Likovna sredstva si na teh slikah sledijo v hierarhiji najprej risba, nato forma, potem barvni ton in za zaključek pestra barva. Risba v paru z obliko, ton v paru z barvo. Te dvojine so pri njej prijetne in tvorne, vzbujajo pričakovanje, upanje in odkrivanje. Pravzaprav odsevajo neko potovanje.« Tanja Radej je povezana s krajevnim, turističnim, interesnim, življenjskim, osebnim, univerzalnim, ustvarjalnim in potovanjem skozi čas, kar odseva tudi njena slikarska plat, nadaljeval Konec. »Na vseh delih so jasno in izrazito zastopane figure – bodisi človeške bodisi nezemeljske, na veliko ali na malo, v ospredju ali prikrito, tako upodobitveno kot slikotvorno. Vedno pa so na platnih figure in povsod je življenje. Ravno ta moment jo zanima tudi sicer in ji buri domišljijo razmišljanja in ustvarjanja. Tanja Radej upodablja vesolje, kjer nismo sami.«
 
Za glasbeni program sta na otvoritvenem dogodku poskrbeli Sevničanka Tjaša Mesinger in Dona Pratnekar iz Savinjske doline ter za konec še Tjašin sin Tanaj, ki je zapel zimzeleno Zemlja pleše.
 
Odprtje razstave, ki bo na ogled do 18. avgusta, je bilo del Poletnih večerov v parku, ki potekajo v soorganizaciji JSKD OI Krško, Valvasorjeve knjižnice Krško in Mestne četrti Krško.
 
P. P.