Na razstavi je predstavljenih deset ciklusov Babnikovih del, je še povedal Colner, ki pričajo o tem, kaj Babnika najbolj zanima: kulturna krajina, zgodovinske teme oz. prevpraševanje zgodovinskih diskurzov in naslavljanje podobe. Pri tem se poslužuje raznolikih izraznih in tehničnih sredstev, ki so običajno podrejena vnaprej zastavljenim idejnim zasnovam. »Čeprav je v veliki meri lovec na podobe, ki deluje na izrazito dokumentaren način, se mestoma poslužuje tudi režirane studijske fotografije, predstavljanja arhivskega gradiva ali vzpostavljanja celostnega prostorskega ambienta. V preteklih letih se je posvečal zlasti vizualizaciji idej o svetu in družbi, o času in prostoru, o človeku in njegovi okolici; okolici in družbi, ki jo človek ureja in oblikuje po svoji meri,« pravi kustos. Fotografija ga bolj kot na tehnični in formalni zanima na vsebinski ravni, saj jo dojema kot zelo 'družboslovno kategorijo' in v svojih delih vedno znova razmišlja o 'naučeni predvidljivosti' človeške vrste v odnosu do družbene stvarnosti in vizualne kulture.BIOGRAFIJA
Jaka Babnik (1979) je diplomiral iz sociologije in zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1996 deluje kot samostojni umetnik, fotograf, založnik in filmar. Uveljavil se je z odmevnimi razstavnimi in knjižnimi projekti kot so so We Are Dogs! (2009), Jebodrom (2014), Holy Land (2016-2017), Why So Serious? (2016-2017), Heroji mojega časa (2017), Top lokacija (2017), Pigmalion (2019), Time Levelling (2020), Fotografija je simbolična (2020), Vaje v slogu (2021), Moving Pictures (2024), Bitno je šta vaše oči vide (2024) in Prostorska predvidljivost (2024-2025). Od leta 2012 skupaj z Boštjanom Pavletičem vodi neodvisno založbo Rostfrei Publishing. Živi in deluje v Ljubljani.