22. Etnološki dan v Kobilah

Zakonca Ljudmila in Alojz Vladimir Šribar sta s svojo družino v soboto, 30. maja, že dvaindvajsetič odprla vrata stare domačije v Kobilah 3 in obiskovalce povabila na ogled obsežne zbirke uporabnih in okrasnih predmetov iz 19. in 20. stoletja. Na domačijo ljubitelje kulturne dediščine vabita že od leta 2003. Etnološka zbirka predstavlja dragocene, čeprav neme pričevalce ljudske kulturne in bivanjske dediščine naših prednikov na lokalnem in širšem regionalnem območju.

Staro domačijo nekdanje družine Kranjčevič iz leta 1874 sestavljajo stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, vodno zajetje, apnena jama, dvorišče in razpelo. Zakonca Šribar sta jo kupila leta 1980 in vanjo z veliko predanostjo začela umeščati svojo zbirateljsko zbirko. Del te sta javnosti prvič predstavila leta 2003. Celotna zbirka etnološke domačije, ki je od leta 2002 registrirana pri Ministrstvu za kulturo kot enota nepremične kulturne dediščine, še ni dostopna obiskovalcem, saj obsega več kot 5.000 predmetov, doslej pa jih je popisanih približno 500. Kot je povedala Ljudmila Šribar, si želijo, da bi se popisovanje v sodelovanju s Posavskim muzejem Brežice pospešilo, k čemur bi pripomogla tudi pridobitev statusa kulturnega spomenika lokalnega pomena. O predlogu bo krški občinski svet odločal na seji, sklicani za 11. junij. Vodja Oddelka za družbene dejavnosti na Mestni občini Krško Vesna Kržan Marković je ob tej priložnosti izrazila prepričanje, da bo predlog potrjen, saj ne gre zgolj za zbiranje dragocenih predmetov, temveč za »ohranjanje identitete, načina življenja in razumevanja časa, ki ga sicer hitro pozabimo«, kot je dejala. 

Razglasitev domačije za kulturni spomenik lokalnega pomena je pomembna tudi z vidika njene zaščite in obnove. Kot je poudarila Šribar, so stroški vzdrževanja in prenove v skladu s spomeniškovarstvenimi zahtevami zelo visoki, zanje pa je odgovoren lastnik. »Če ima objekt status kulturnega spomenika, lahko lastnik za posege pridobi tudi nepovratna sredstva občine in države,« je pojasnila. S pomočjo sredstev Mestne občine Krško in donacij podpornikov sta zakonca med večjimi posegi že obnovila streho, v prihodnje pa bo treba poskrbeti še za podzidavo in druga nujna sanacijska dela, ki presegajo zmožnosti zgolj družine. Ljudmila Šribar, upokojena bibliotekarka in strokovna delavka za področje domoznanstva ter avtorica ali soavtorica številnih člankov in knjižnih publikacij, si z objavami in prispevki o zbirki prizadeva za njeno širšo prepoznavnost na lokalni in nacionalni ravni, zakonca pa posebej veseli vse dejavnejše vključevanje mlajših članov družine Šribar v delo na etnološki domačiji, saj bodo prav oni zagotovilo, da se bo več kot pol stoletja trajajoče zbiranje in ohranjanje eksponatov nadaljevalo tudi v prihodnje.

Dan odprtih vrat je tudi letos povezovala njuna snaha Katja Šribar. Med drugim je predstavila novosti pri urejanju zunanjih razstavnih površin, saj so v zadnjih letih za potrebe razstavljanja eksponatov uredili dve zunanji dvorišči. Posebno mesto je dobila sadna preša Alojza Pirca iz Žadovinka. Na vzhodnem delu domačije sta pod nadstreškom svoje mesto našla še dva dragocena eksponata: slamoreznica iz leta 1842 s kmetije Marka Blaznika iz Zavrat v radeški občini ter »cica«, voziček vlakovne kompozicije za prevoz jamskega podpornega in drugega materiala v nekdanjih senovskih rudniških rovih.

Spremljevalni program letošnjega etnološkega dneva, ki je kot prireditev tradicionalno uvrščen v sklop obeleževanja praznikov mestne občine Krško in Leskovca pri Krškem, pod krajevno pristojnost slednjega se Kobile kot naselbinska enota z nekaj več kot 20 prebivalci tudi uvrščajo, je obogatila tudi razstava slik pokojnega leskovškega slikarja Rafaela Elčija Andlovica, ki je preminil v začetku lanskega leta. Njegov ustvarjalni opus obsega več kot 300 del, med katerimi še posebej izstopajo naslikane vedute, tudi Kobil in same Šribarjeve domačije. Etnološki zbirki je podaril osem slik, saj ni bil le družinski prijatelj, temveč je zanjo oblikoval tudi logotip in sodeloval pri organizaciji treh likovnih kolonij, ki so na domačiji potekale med letoma 2006 in 2017. Nekaj dodatnih del za tokratno razstavo je prispeval tudi slikarjev sin Marcel Andlovic. O življenju in delu Rafaela Andlovica je zbranim spregovoril Roman Blatnik iz Društva likovnikov Krško – OKO, katerega soustanovitelj je bil Andlovic pred tremi desetletji. Glasbeni del prireditve sta oblikovala mlada domačinka Mateja Kiler in devetčlanski pevski zbor Doma starejših občanov Trebnje pod vodstvom zborovodkinje Jožice Čelesnik, za okusno pojedino iz kotla pa sta poskrbela Andrej Štoviček in Riki Kodrič.

B. M.