3. Klasični večer z Robertom Šupetom potekal v znamenju muz
Objavljeno:
Sreda, 09.10.2024 Rubrika:
KULTURA Redakcija

Gostitelj večera prof. Robert Šupe
Prva nedelja v
Posavskem muzeju Brežice je vedno rezervirana za posebno priložnost. Oktobrska prva nedelja je potekala ob svetovnem dnevu učiteljev, zato je bila posvečena profesorju geografije in zgodovine na Gimnaziji Novo mesto
Robertu Šupetu. Brežičan Šupe je velik prijatelj in donator muzeja, organiziral pa je že 3. Klasični večer zapovrstjo.
Uvodoma je zbrane nagovorila direktorica PMB
Alenka Černelič Krošelj, ki je dejala, da profesor Robert Šupe povezuje mesti Brežice in Novo mesto ter pomaga skrbeti za del muzejske dediščine. Omenila je še, da je specialna knjižnica, v kateri je dogodek potekal, eden lepših prostorov v gradu in eden redkih, v katerem je moč videti renesančni strop, ki je večinoma izviren. Knjižnica hrani prek 12.000 inventariziranih enot knjig, razstavnih katalogov, strokovnih revij in časopisov, priročne literature, kot so slovarji, leksikoni, priročniki, enciklopedije in druge publikacije, ter okoli 200 enot avdiovizualnega gradiva.
Vsak pesnik je svojo muzo dojemal drugače

Skupinska fotografija nastopajočih, iz leve proti desni: Sara Berkopec, Alenka Černelič Krošelj, Karmen Zaletelj, prof. Robert Šupe in prof. Marko Kastelic
Robert Šupe je večer odprl z eno izmed zadnjih Shakespearovih tragedij z naslovom Koriolan, recitiral je odlomek iz petega dejanja tretjega prizora, ki ga je leta 1941 poslovenil Oton Župančič. V goste je Šupe povabil tudi profesorja latinščine na novomeški gimnaziji
Marka Kastelica, ki se je osredotočal na muze največjih evropskih pesnikov.
Muze so bile skozi evropske književnosti eden ključnih virov navdiha za največje pesnike. Prebujale so ustvarjalni ogenj v pesniških delih, vsak pesnik pa je svojo muzo dojemal drugače. Kastelic je v svojem razmišljanju omenil Katula in Lezbijo, Propercija in Cintijo, Ovidija in njegovo Delijo ter se nato premaknil v novi vek s Petrarcom in Lauro, Dantejem in Beatrice ter našim Prešernom in njegovo Julijo. Razpravljal je tudi o tem, kakšne lastnosti mora imeti muza, da je za pesnika privlačna in navdihujoča. Sklenil je, da mora biti muza nedosegljiva, premožna, pesnik pa je ne sme videti preveč pogosto, saj jo le tako lahko idealizira.

Mlada pozavnistka in dijakinja drugega letnika novomeške gimnazije Karmen Zaletelj
Program sta glasbeno popestrili dijakinji gimnazije Novo mesto, kitaristka
Sara Berkopec in pozavnistka
Karmen Zaletelj, večer pa je bil sklenjen z druženjem ob poslušanju gramofonske plošče:
Simfonija št. 4 v A-duru, op. 90, Mendelssohn. Po uradnem programu je sledila še pogostitev.
H. Z.
#povezujemoposavje