55 let povezovanja slovenskih muzejev obeležili v Brežicah

15. oktobra je Skupnost muzejev Slovenije s slavnostno akademijo »55 let povezovanja slovenskih muzejev« obeležila pomemben jubilej. Organizacija si s svojim delom prizadeva za dvig kakovosti muzejske dejavnosti, spodbujanje sodelovanja med ustanovami, strokovni razvoj ter zastopanje skupnih interesov muzejev doma in v mednarodnem prostoru.

Dogodek je bil namenjen obeležitvi bogate zgodovine sodelovanja slovenskih muzejev in vlogi Skupnosti muzejev Slovenije (SMS) kot osrednjega povezovalnega telesa muzejske stroke v državi. Kot predsednica predsedstva SMS je zbrane v Viteški dvorani gradu Brežice nagovorila direktorica Posavskega muzeja Brežice Alenka Černelič Krošelj, ki SMS vodi od leta 2022 (podpredsednik je direktor Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki Goran Milovanović) in je predstavila njene začetke, posebej imenovala vseh 17 dosedanjih predsednikov in predsednic (osem jih je že pokojnih), ki prihajajo iz 11 različnih muzejev, ter se zahvalila prisotnim: dr. Andreji Rihter, Zdenku Piclju, dr. Orestu Jarhu in Metki Fujs. Njena zahvala je šla tudi vsem vodjem samostojnih sekcij in njihovim ekipam, v njihovem jubilejnem letu so to mag. Nataša Robežnik, Tina Poljšak in David Kožuh (sekcija za izobraževanje in komuniciranje – SIK), Ajda Purger (sekcija za konservatorstvo in restavratorstvo), mag. Tita Porenta (sekcija za muzejsko dokumentacijo), Irena Marušič (sekcija za tehniško dediščino) ter Tamara Andrejek (sekcija za kustose).

Vloga muzejev je v današnjem času predvsem služenje skupnosti

Med drugim je Černelič Krošelj dejala: »Muzeji že dolgo nismo le zbiratelji in varuhi lepega in nenavadnega, temveč smo skupnost – skrbniki kolektivnih in individualnih istovetnosti, mreže snovnega in nesnovnega, dinamične javne in zasebne ustanove, osredinjene v dostopnost, etičnost, profesionalnost, inovativnost, vključenost, mreženje, deljenje, sodelovanje in trajnostni razvoj, ki vključuje vse sodobne teme, kot so podnebne spremembe, digitalizacija, medsektorsko sodelovanje idr.« Spomnila je, da se je 18. 3. 1970 v klubu poslancev na ustanovnem občnem zboru zbralo 33 pooblaščenih predstavnikov muzejev ter ustanovilo SMS s sedežem v takratnem Muzeju ljudske revolucije Slovenije, danes je to Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Navedla je, da tako kot ob ustanovitvi tudi 55 let kasneje članice SMS povezuje skupni interes reševanja izbranih poklicnih in statusnih vprašanj, pri čemer je omenila zelo aktualno prenovo področne zakonodaje. Posamezne sekcije skrbijo za strokovno rast zaposlenih, z različnimi dogodki, kot sta Poletna muzejska noč in Z igro do dediščine, projektom Psom prijazen in dostopen muzej ter spletno akcijo #naprejvpreteklost. SMS je tesno vpeta v evropski prostor ter je ustanovna in aktivna članica Mreže evropskih muzejskih organizacij – NEMO (Network of European Museum Organisations), kjer sooblikuje evropsko muzejsko krajino in aktualne teme, kot so odziv na podnebne spremembe, trajnostni razvoj, družbeni pomen in odgovornost muzejev, neodvisnost … Poleg celovitega varstva premične dediščine, ki se neločljivo prepleta z nepremično in nesnovno dediščino, je v 21. stoletju vloga muzejev predvsem služenje skupnosti, je še omenila. »Kako gradimo zaupanje javnosti in skupnosti, kako vodimo in upravljamo z muzeji, kakšna sta naša blagovna znamka in ugled, kako uresničujemo načela sodelovanja, vključevanja, miru, strpnosti, spoštovanja, razumevanja, dialoga, dostopnosti in trajnostnega razvoja. Pri vsem tem smo zavezani nenehnemu razmisleku o preteklosti in naših različnih vlogah v sodobnosti, kjer iz preteklosti, aktivnosti in dosežkov ob obletnicah napovedujemo poti naprej ter določamo našo dediščino pa tudi, kakšni predniki smo ...« je povedala Černelič Krošelj. Omenila je tudi, da je prav na dan slovesnosti izšla nova predstavitvena brošura članic SMS s številnimi enotami z naslovom V družbi dediščine, ki je na voljo v tiskani in e-obliki.

Skupnost muzejev Slovenije danes povezuje več kot 70 muzejev in galerij, če k temu prištejemo še vse njihove enote, je ta številka še precej višja.

V veljavi tudi prva nacionalna strategija za muzeje in galerije

Udeležence je nagovorila tudi ddr. Mateja Kos Zabel, direktorica Narodnega muzeja Slovenije, in poudarila, da je bil prav na ta dan ustanovljen prvi muzej na Slovenskem (15. 10. 1821 takratni Deželni muzej, danes Narodni muzej Slovenije), ki je zaživel le slabi dve desetletji za prvim regionalnim muzejem Avstrijskega cesarstva. Spregovorila je o vlogi muzejev in njihovih nalogah v sodobnosti ter izpostavila pomen sodelovanja med njimi. Slavnostna govornica je bila Špela Spanžel, generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo, ki se je zahvalila vsem, ki skrbijo za raznovrstne programe, ki jih soomogoča dediščina. Omenila je, da so s pomočjo skupine muzealk in muzealcev pripravili prvo nacionalno strategijo za muzeje in galerije 2024–2028, ki muzeje uveljavlja kot nosilce in soustvarjalce trajnostne prihodnosti. Dodala je še, da so sistemsko posodobitev državne javne službe muzejev naslovili tudi v skupnem delu pri pripravi predloga zakona o varovanju kulturne dediščine in da bodo tudi v naslednjem letu zagotovili nove zaposlitve v muzejih. Zbrane je v imenu ustanoviteljev PMB nagovoril podžupan Občine Brežice Bogdan Palovšnik, ki je čestital SMS ter poudaril pomen dediščine in sodelovanja. »Hvala vsem, ki skrbite za našo dediščino. Res da je to vaša služba, ampak z vašo skrbjo imamo danes take objekte, kot je naš brežiški grad in Posavski muzej Brežice v njem,« je vsem muzealcem položil na srce.

Glasbeni program slovesnosti, ki jo je povezovala Maja Hakl Saje, sta oblikovala Tone Kregar in Jernej Dirnbek, člana skupine Mi2, ki sta s svojim nastopom obogatila praznovanje s pridihom umetniške ustvarjalnosti in glasbene topline. Kregar je tudi direktor članice SMS, Muzeja novejše zgodovine Celje, kar je slovesnosti dalo še posebno noto.

R. R.

#povezujemoposavje