80 let gledališke ustvarjalnosti v Brestanici

Minulo soboto zvečer je gledališka sekcija Kulturnega društva Svoboda Brestanica, danes znana pod imenom Teater Rajhenburški, z obiskovalci v Domu Svobode obeležila osem desetletij delovanja.

80 let živahnega utripa na brestaniških odrskih deskah je povezan s prav tolikšnim častitljivim jubilejem delovanja društva, katerega korenine segajo že v 19. stoletje, ko je bila, kot je dejala predsednica KD Svoboda Margareta Marjetič, leta 1891 v kraju ustanovljena Čitalnica, ki je združevala glasbene, pevske in literarno-gledališke ustvarjalce, ki so krepili narodno zavest in ljubezen do maternega jezika. Prvo igro v slovenskem jeziku, burko Jakoba Alevševca Eno uro doktor, so čitalničari v Brestanici uprizorili že leta 1903 na Unschuldovem dvorišču, 110 let kasneje, v letu 2013, pa igro ponovno uprizorili. Marjetič je dejala, da sta bila zanos ustvarjalcev in pozitivni odzivi gledalcev tista, ki sta prispevala k temu, da je brestaniški gledališki oder živ že 122 let.

Povezovalka jubilejnega programa Barbara Lužar je ob tem obiskovalce popeljala skozi desetletja ustvarjanja, ko so med leti 1945 in 1980 amaterski gledališčniki uprizorili kar 54 gledaliških del, od dram do komedij in spevoiger. Najrazličnejše vloge so uprizarjali Jožica Janežič, Ivanka Rankel, Majda Kužnik-Železnik, Ema Medvešček, Jože Košir, Erna in Silvan Mozer, Marta in Edi Slapšak, Nada in Ljubo Vutkovič, Franci Vovčak, Albin Zlosel, Leo Likar, Stane Čuber, Slavko Zakšek, Zvone Šerbec, Jože Butkovič, Franci Rakar, Karli Brence in drugi, ter številni spremljajoči posamezniki, ki so kljub skromni tehnični opremi skrbeli za vzpostavitev scen, osvetlitve, izdelavo kostumov, mask in drugo. Vlogo režiserjev so v tem obdobju uspešno prevzemali Slavko Leskovšek, Adolf Moškon, Štefan Maroh, Edi Zajelšnik, Franci Kumer, Dragica Rajner, Niko Keše in Ante Horjak, največ predstav pa so režirali Niko Galeša, Viktor Zemljak in Pavla Zajelšnik. Slednja se je podpisala pod režijo kar 18 odrskih igranih uprizoritev.

Z igro obeležili tudi tokratni jubilej

Po tem obdobju je zaradi slabih pogojev, predvsem mrzlih prostorov in pomanjkanja režiserskega kadra, delo v dramski sekciji zamrlo skoraj za pet let oz. do leta 1985, ko je za režisersko taktirko poprijel Boris Pšeničnik, njegovo delo pa nadaljevali večkratni režiserki Vera Kustec in Marjanca Bromše. Med leti 2001 in 2025 so gledališčniki uprizorili 25 premier domačih in tujih avtorjev. Od leta 2004 dalje je večino del režirala Margareta Marjetič, dve monodrami je na oder uspešno vzpostavila Alenka Šet, v zadnjem obdobju pa se z režijo spoprijema Matej Krmelj, ki je režiral tudi krajšo tokratno predstavo Blišč tujega življenja, s katero so počastili pričujoči 80-letni jubilej. V njej so poleg Krmelja zaigrali še Matej Ulčnik, Mojca Ulčnik, Kristina Virant Krmelj in Alja Puntar.

Izjemoma v letu 2020, ko so zaradi prenove dvorane Doma Svoboda in izbruha pandemije posneli igro Denar z neba in še nekaj kratkodejank, so vse prve uprizoritve iger in njihove ponovitve vselej odigrali doma, zatem pa z njimi uspešno gostovali na različnih odrih. Igre uprizarjajo tudi na Linhartovih srečanjih odraslih gledaliških skupin, kjer so zanje in za odigrane vloge prejeli že več nagrad. S predstavo Dve nevesti je bila s priznanjem za najboljšo stransko vlogo nagrajena Nuška Omerzu, v isti igri pa je posebno priznanje selektorja za odlično scenografijo prejel Janez Kavčič. Komedija Spustite me pod kovter, gospa je bila izbrana za nastop na medobmočnem tekmovanju, v predstavi Pokvarjeno pa je Matjaž Krajnc prejel priznanje za najboljšo vlogo. Monodrama Na mostu sama je bila uvrščena na medoobmočno tekmovanje gledaliških skupin, monodrama Zimske urice pa je prejela posebno priznanje za inovativnost. Matjaž Krajnc je prejel priznanje za najboljšo moško vlogo v igri Pacienti v čakalnici, za najboljši ženski vlogi pa sta bili v igri Ti nori tenorji nagrajeni Karmen Kerle in Kristina Virant Krmelj.

Na regijskem Linhartovem srečanju je predstava Seks in ljubosumnost prejela priznanje za najboljšo predstavo. Za vlogo v predstavi Stevardese pristajajo je Kristina  Virant Krmelj prejela drugo priznanje za najboljšo stransko žensko vlogo, Ina Čebular pa je v isti predstavi dobila posebno priznanje za najboljšo kostumografijo. Na prestižnem Festivalu komedije v Pekrah so brestaniški gledališčniki nastopili kar trikrat. Navdušili so s predstavo Ti nori tenorji, v kateri je Karmen Kerle za odigrano vlogo prejela naziv komedijanke leta. V Pekrah so občinstvo navdušili tudi z igrama Dama iz Maxima ter leta 2024 s predstavo Seks in ljubosumnost, ki jo je občinstvo izbralo in razglasilo za najboljšo komedijo festivala.

Poleg vsega navedenega gledališčniki s tematskimi igrami spremljajo tudi pomembnejše mejnike in dogodke v kraju. V zahvalo za dolgoletni prispevek na področju gledališke dejavnosti in h kulturnemu utripu v kraju, na območju mestne občine Krško in širše ​je Boštjan Arh v imenu JSKD OI Krško gledališki skupini Teater Rajhenburški podelili jubilejno priznanje.

B. M. 

#povezujemoposavje