80 let Knjižnice Brežice – 80 let na vrtu besed

V četrtek, 15. oktobra, je v Dvorani Savice Zorko Knjižnica Brežice s slovesnostjo počastila 80 let povojnega delovanja, ki ga obeležuje pod geslom '80 let na vrtu besed'. Od začetne vizije je danes postala prostor, ki pomembno soustvarja življenje občine Brežice in širšega okolja. Svojo prihodnost vidi v odprtosti in nenehnem razvoju.

Želijo ostati zagovorniki in spodbujevalci branja

80 let je lep razlog za pogled nazaj, predvsem pa za hvaležnost vsem, k so skozi desetletja soustvarjali zgodbo Knjižnice Brežice, jo gradili, negovali in razvijali. Direktorica Knjižnice Brežice mag. Tea Bemkoč, ki to kulturno ustanovo vodi že več kot 30 let in je ena od direktoric splošnih knjižnic pri nas z najdaljšim stažem, je v svojem nagovoru med drugim povedala, da s ponosom zre na pot, ki so jo prehodili. »Kar je bila pred osmimi desetletji pogumno zastavljena vizija, je danes živahen prostor srečevanj, ustvarjalnosti, učenja in kulture – prostor, ki pomembno soustvarja življenje občine Brežice in širšega okolja,« je poudarila ter dodala, da njihov 'vrt besed' že 80 let raste po zaslugi predanosti številnih generacij knjižničark in knjižničarjev, sodelavcev, ustvarjalcev, bralcev ter vseh, ki verjamejo v moč besed, knjig in branja. Kot je še navedla Bemkoč, so svojo prihodnost začrtali v Strateškem načrtu Knjižnice Brežice 2025–2029. Pri njegovem nastajanju so po njenih besedah izhajali iz strokovnih usmeritev, potreb tega okolja in vprašanja, kakšna knjižnica želijo biti v prihodnosti. »Prihodnost vidimo v odprtosti in nenehnem razvoju: v prostorih, ki se prilagajajo potrebam ljudi, novih oblikah znanja, sodelovanja in povezovanja ter v izmenjavi izkušenj in dobrih praks doma in v tujini. Želimo biti knjižnica, ki ne čaka na prihodnost, ampak jo soustvarja skupaj s svojimi uporabniki.« Bemkoč je dejala, da pred njimi niso majhni izzivi, saj količina informacij hitro narašča, v naše življenje vse bolj vstopa umetna inteligenca, z novimi možnostmi pa prihajajo tudi nove pasti. Ena pomembnih nalog knjižnice bo zato po njenem pomagati ljudem prepoznati, presojati in uporabljati verodostojne ter kakovostne informacije. Ob tem želijo ostati tudi to, kar so bili od samega začetka – zagovorniki in spodbujevalci branja, je še povedala.

Naj bo v 'vrtu besed' vedno prostor za človeka

Ob jubileju se je zahvalila vsem, ki so njihovo knjižnico pomagali graditi in jo gradijo še danes, v prvi vrsti ustanoviteljici Občini Brežice pa tudi sedanjim in nekdanjim sodelavcem, zunanjim izvajalcem, partnerjem ter predvsem članom, uporabnikom, bralcem in prijateljem Knjižnice Brežice. Spomnila je, da so v praznično leto vstopili s prenovljenim mladinskim oddelkom in pridobitvijo osebnega dvigala. Po tem osrednjem slavnostnem dogodku se bo praznovanje z različnimi vsebinami nadaljevalo še naprej, vse do izteka jubilejnega leta 2026. Zaključila je z besedami: »Naj naš vrt še naprej raste. Naj bo v njem prostor za zgodbe in znanje, za vprašanja in odgovore, za tišino in pogovor, za otroke in odrasle, za domače in tuje besede, za preteklost in prihodnost. In predvsem – naj bo v njem vedno prostor za človeka.«

Zgodba knjižničarstva v Brežicah se je sicer začela že precej prej. Njene korenine segajo v leto 1890, ko je bila ustanovljena slovenska čitalnica, katere delovanje je med prvo svetovno vojno zamrlo. Nato pa je knjižnično tradicijo prevzelo sokolsko društvo. Druga svetovna vojna je knjižnično zbirko skoraj v celoti uničila, a knjige imajo posebno moč, prav tako skupnost. Brežičani so po vojni zbrali redke ohranjene slovenske knjige ter jih skupaj z darovi posameznikov in založb začeli ponovno povezovati v knjižno zbirko. V prvih mesecih leta 1946 so knjige že redno izposojali. Tako se je začela zgodba knjižnice, ki jo danes poznamo kot Knjižnico Brežice. Pomembno vlogo pri teh začetkih je imela Savica Zorko, ki je kar dve desetletji predano skrbela za knjižnico in po njej se imenuje tudi dvorana, v kateri so praznovali 80 let knjižnice. V naslednjih desetletjih je knjižnica rasla, se razvijala in se selila, od učilnice brežiške osnovne šole leta 1946 na Cesto prvih borcev leta 1955, v Prosvetni dom leta 1965 in leta 1980 na lokacijo, kjer deluje še danes. Leta 1964 je postala samostojna Občinska matična knjižnica Brežice. V 80. letih je delovala kot ena od enot Zavoda za kulturo Brežice. Leta 1992 je postala samostojni javni zavod. Pomembni mejniki so bili tudi postopna računalniška posodobitev poslovanja, vključitev v sistem COBISS, širitev prostorov leta 2005 in 2006 ter razvoj številnih novih dejavnosti. Knjižnica Brežice je od leta 2010 s svojo knjižnično zgradbo umeščena na portal Library Buildings, ki predstavlja najlepše in najzanimivejše knjižnične zgradbe v Evropi.

Župan Molan: Občina vlaga v ustanovo, ki pripada ljudem

Zbrane je nagovoril tudi brežiški župan Ivan Molan, ki je še pred podelitvijo plakete Občine Brežice direktorici knjižnice, navedel, da je občina knjižnici v zadnjih štirih letih za potrebe in razvoj namenila dobrih 3,8 milijona evrov. »To niso zgolj vlaganja v stavbo in opremo, temveč v ustanovo, ki pripada ljudem. Javne ustanove in njihovi prostori so namreč pomemben del družbenega in kulturnega življenja v občini. Omogočajo nam, da se srečujemo, učimo, ustvarjamo in povezujemo. V času, ko postaja naše življenje vse bolj digitalno in virtualno, je še toliko pomembneje, da ohranjamo prostore, kjer se lahko srečujemo tudi osebno, se pogovorimo in si vzamemo čas drug za drugega,« je poudaril in dodal, da je bila pomemben korak tudi vzpostavitev Posavske potujoče knjižnice leta 2020. Omenil je še, da občina s ponosom nosi naziv Branju prijazna občina, in prepričan je, da k temu pomembno prispeva tudi Knjižnica Brežice s svojim vsakodnevnim delom, številnimi dejavnostmi in prireditvami ter vztrajnim spodbujanjem bralne kulture.

Knjižnice potrebujemo bolj kot kadarkoli prej

Slavnostna govornica na slovesnosti je bila ustanoviteljica in prokuristka ljubljanskega podjetja za menedžersko svetovanje Team Training Jelka Lavrih Sztajnbok. Po njenih besedah je bila brežiška knjižnica vedno korak pred časom. »Že pred 15 leti je med svoje ključne vrednote uvrstila inovativnost kot način delovanja. Ko so nekatere kulturne ustanove še razmišljale, ali družbena omrežja sploh sodijo v njihovo delo, je Knjižnica Brežice že iskala nove poti do ljudi tudi na ta način. To zahteva pogum: za nove ideje in iskanje najboljših rešitev ter da z omejenimi sredstvi ustvari več, kot bi kdorkoli pričakoval,« je poudarila. Dodala je, da v času digitalizacije, algoritmov in umetne inteligence bolj kot kadar koli prej potrebujemo svojo knjižnico. »Umetna inteligenca nam lahko pomaga najti informacijo, ne more pa nam dati občutka pripadnosti. Tehnologije lahko poiščejo odgovor, ne morejo pa nadomestiti človeškega srečanja,« je izpostavila ter dodala, da prav zato ostaja knjižnica nepogrešljiv del sodobne družbe, vsakega mesta in okolja. Dejala je še, da tisti, ki zahajajo v brežiško knjižnico, že desetletja dokazujejo, da kultura ni strošek, ampak naložba v posameznika, skupnost in prihodnost. Po njenih besedah je s Knjižnico Brežice povezan še en zelo pomemben simbol – stoji na Trgu Jožeta Toporišiča, domačina in velikana slovenskega jezika, čigar stoletnico rojstva obeležujemo v tem letu. »To ni le naslov. To je simbol spoštovanja do lepe slovenske besede, knjige, znanja in kulture – in prav kultura postaja ena najtrdnejših garancij prihodnosti slovenskega naroda. Dokler bodo obstajale knjižnice, ki odpirajo vrata vsem generacijam, in ljudje, ki verjamejo v moč knjig, besed, znanja in dialoga, nam za prihodnost ni treba skrbeti,« je še izpostavila Lavrih Sztajnbok.
 
O pomenu brežiške knjižnice za skupnost in svojih osebnih izkušnjah so vmes v videoprispevkih spregovorili Milena Jesenko, Nataša Filipčič, Vladimir Podgoršek ter Nadja Ebner.

Med povabljenimi gosti so se slovesnosti udeležili tudi podpredsednica Državnega zbora RS in poslanka mag. Nataša Avšič Bogovič, predsednik Slovenskega doma Zagreb in Sveta slovenske narodne manjšine mesta Zagreb Darko Šonc, predsednik Društva Slovencev Kredarica Novi Sad Đorđe Veselinov, sekretar v sektorju za muzeje, arhive in knjižnice na Ministrstvu za kulturo Marjan Gujtman ter predsednik Združenja splošnih knjižnic mag. Igor Podbrežnik.
 
Slovesnost je povezovala Tjaša Hrobat, z glasbenimi vložki pa so jo obogatili vrhunski glasbeniki – violinista Peter Ogrin in Klemen Bračko, violončelistka Katarina Kozjek, pianist Aleš Ogrin ter pevka Eva Černe Avbelj.

Na Toporišičevem trgu je obiskovalce ob prihodu pozdravila tudi Posavska potujoča knjižnica oz. bibliobus, za katerega skrbita bibliotekarka Petra Jarkovič in voznik Damjan Škaler.
 
Po uradnem delu programa so si navzoči lahko ogledali še posebno razstavo o osmih desetletjih zgodovine knjižnice in se družili ob pogostitvi.

R. R.

#povezujemoposavje