80-letnica Kulturno-prosvetnega društva Slovenski dom Zagreb

Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom je pod pokroviteljstvom predsednika Republike Hrvaške Stjepana Mesića v Dramskem gledališču Gavella v petek, 20. novembra, proslavilo 80-letnico delovanja, ki je potekalo pod geslom »Preteklost za sedanjost, sedanjost za prihodnost!« Dogodka so se udeležili številni gostje, med njimi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, predsednika Hrvaške je zastopal Vladimir Lončarević, slovenski veleposlanik v Zagrebu dr. Milan Orožen Adamič ter drugi vidni politični predstavniki obeh držav.

Program je pričel predsednik Slovenskega doma in Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc z igranjem adagia (počasen stavek) na kitaro. Po zaigranem uvodu je prisotne nagovoril: »Zaigral sem ta adagio, ki ga igramo tistim, ki nas zapuščajo. Zaigral sem ga iz iskrenega spoštovanja do vseh, ki so iz nič, če je ljubezen do materinega jezika nič, postavili Slovenski dom. Iz spoštovanja do vseh, ki so gradili v časih sovraštva in brezmejne krutosti. V časih, ko druge narodne skupnosti niso bile zaželene. Zaigral sem ta adagio zato, da spomnim vse politike in obe naši javnosti, da nas je vedno manj in vedno manj pelje v nič. Zaigral sem ga, ker nam je dosti velikih besed o odprti meji. Dovolj besedičenja o prijateljstvu in sodelovanju. Dovolj nam je, kot pravijo, politike majhnih korakov, ki so cepetanje na mestu. Zaigral sem ga, ker slovenski poslanec v evropskem parlamentu Lojze Peterle, bivši predsednik slovenske vlade, igra orglice. Zaigral, ker Bill Clinton igra saksofon. In zakaj ne bi predsednik majhne, toda trdožive in vitalne slovenske skupnosti igral kitare? Zaigral, ker nismo pokopali vseh svojih upov za sožitje in razvoj. Zaigral, ker želim, da je mrtvo vse kar ovira oba naroda na poti v tvorno sožitje in vzajemno sodelovanje. Zaigral sem ta adagio, ker vem, da sem vam ljubši, ko igram kitaro, kot kadar govorim. Toda dovolite mi, da povem, da sem ponosen ker sem pripadnik slovenske skupnosti. Ponosen na vse, kar so Slovenci velikega in lepega prispevali k zgodovini, kulturi, znanosti in umetnosti naše države Hrvaške. In ponosen sem na vse vas, ki delate in živite, odgovorno in prodorno tukaj in zdaj. Čeprav to danes ni lahko. Ponosni smo na naše društvo, ki je glasnik tistih pravih in drugačnih tonov, ki govorijo o razumevanju, sodelovanju in prijateljstvu naših narodov - posebej v času, ko sta si obe državi izpisali svoj rojstni list. Takratno veliko skupno dejanje je bilo mogoče, ker je med nami obstajalo zaupanje. Slovenska narodna zavest, kultura naših staršev, prednikov, spomin in želja po ohranitvi svoje skupnosti nam pomagajo, da kljub državni meji, globoko pod njo čutimo stik z domačimi, slovenskimi koreninami. Ponosni smo, da smo se za slovensko in hrvaško državo trudili tudi mi - ne zato, da bi premikali meje, ampak zato, da bi nam državi bili blizu, da bi nas bolj razumeli. Ponosen sem na vas, ker ob vsakem štetju in na vsaki birokratski obrazec napišete: Slovenec! In namesto zgodovinskega pregleda, analize stanja in vizije, vam povem kratko in odločno, s polno zavestjo in samozavestjo: Preteklost za sedanjost, sedanjost za prihodnost! Naj živi Slovenski dom!«

Scenarist Tomaž Letnar in režiser Peter Juratovec sta z ekipo kulturnikov: Pevskim zborom Slovenski dom, dirigent Franci Kene, Laro Jankovič, Josipom Marottijem, Arsenom Dedićem, Zoranom Predinom, Damirjem Gregurićem - Luciano Ščurić, Martino Burger, Tolkalno skupino S*UDAR in Enesom Kiševićem pripravila dobro premišljen program.

N. J. S.