Alojz Rak – med rezbarstvom, slikarstvom in kiparstvom

V Stari galeriji na sevniškem gradu so na ogled kiparska, rezbarska in slikarska dela Alojza Raka iz Boštanja.

O njegovih delih je na odprtju pregledne razstave spregovoril umetnosti zgodovinar Jožef Matijevič, ki je v uvodu omenil, da je Alojz Rak vedno ubiral lastne poti, na katerih se je srečeval s številnimi slogovnimi, vsebinskimi, tehnični in še s kakšnimi drugačnimi načini, ki predstavljajo ogrodje upodabljajoče umetnosti.

DVOPLASTNO KIPARSKO SNOVANJE

»Ob najinem prvem srečanju, ki je bilo povezano z likovno umetnostjo, sem uvidel, da je v mnogih pogledih izjemna osebnost. S klasičnim likovnim ustvarjanjem na področju uporabne umetnosti je avtor krepko presegel ljubiteljske okvire in zaznamoval svoj čas in prostor. Umetnik nas navdušuje s svojimi izvirnimi rešitvami likovne problematike, ko zmore in zna po lastnem načelu izluščiti bistveno oblikovno, vsebinsko in pripovedno prvino svoje temeljne zamisli,« je predstavljal pot ustvarjalca, ki zvesto sledi sebi in svojemu načinu izražanja, Matijevič. 

»Med temeljne prvine Rakovega ustvarjalnega postopka sodi kiparsko oblikovanje, ki je dvoplastno. Pri prvem sloni na odvzemanju snovi – klesanje in rezljanje kamna ter lesa ali morda na kakšne druge bolj ali manj trde snovi. Po takšnem postopku narejeno ustvarjalno delo je skulptura, ko pa z gnetenjem gline oblikovno uresničimo izbrani motiv in po njem naredimo kalup oziroma model ter odlijemo tridimenzionalno delo, smo dobili plastiko. Kip gledalki/gledalcu nudi ogled z vseh strani, relief omogoča le čelni, frontalni pogled. Kiparstvo kot specifičen način likovnega izražanja s prostornino in obliko čutimo ter doživljamo ne le s pogledom, temveč tudi z dotikom – za razliko od risbe, grafike in slikarstva, kjer je tretja razsežnost le navidezna, je optični trik in je zgolj iluzija.«

REZBARSKI MOJSTER

V zapisu na zgibanki sevniški akademski slikar Alojz Konec med drugim zapiše, da je rezbarskih mojstrov, kakršen je Alojz Rak, v slovenskem prostoru zelo malo. Njegovi cenjeni rezbarski čari se izkazujejo »s klasiko poustvarjenega masivnega stilnega pohištva, ko skomponira ustaljene obrazce in prisili lesno gmoto v estetski red drzno štrlečih izboklin in kirurško preciznih vboklin ...« O avtorjevih kiparskih delih zapiše, da je v njih izražena osebna nota poglobljenega dojemanja sveta, življenja in lastne osebnostne duhovitosti: »Česar že formalno ne sme v rezbariji, podobarstvu ali funkcionalnem oblikovanju, si želi, drzne, upa in premore v avtorski plastiki.«

USTVARJALNI UMETNIKOVI UŽITKI

»Pod rokami imam material, največkrat les. Ogledujem strukturo, ki je pesem narave – utelešenje vode, zemlje in neba, hamonija nians, dinamika odtenkov, gostota letnic, bogata in revna leta … To je zapis življenja drevesa. Les in misel sta izven časa, preživita generacije, stoletja, tisočletja. Roke kar same sežejo po dletih,« poetično opiše boštanjski umetnik nastajanje lastnih unikatnih stvaritev, ki prebujajo najžlahtnejša občutja, najgloblja čustva, misli o lepoti, večnosti ...

S. R.

#povezujemoposavje