Antonu Petroviču zlata Prešernova plaketa za življenjsko delo

Na predvečer slovenskega kulturnega praznika se je v krškem kulturnem domu zvrstila osrednja krška občinska proslava s podelitvijo priznanj posameznikom za izstopajoče dosežke na področju kulturnega ustvarjanja. Najvišje priznanje – zlato Prešernovo plaketo – je za življenjsko delo prejel Anton Petrovič s Senovega (več v Posavskem obzorniku, ki izide 15. februarja).

Krški župan mag. Miran Stanko, predsednik Zveze kulturnih društev (ZKD) Krško Uroš Brezovšek in vodja krške izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) Sonja Levičar so pred izročitvijo najžlahtnejšega priznanja podelili še priznanje z zahvalo za omogočanje pogojev za kulturne dejavnosti, ki ga je prejela Osnovna šola Leskovec pri Krškem, osem bronastih priznanj, in sicer Milošu Brinovcu (KD Svoboda Brestanica), Vesni Butkovič (KD Svoboda Brestanica), Lei Starc (KD Svoboda Brestanica), Branki Benje (Društvo likovnikov Krško OKO), Janezu Bizjaku, Jožetu Božiču, Mojci Pacek, Luciji Mlakar (vsi KD Leskovec pri Krškem) ter Bojan Vovčku, Boštjanu Medvešku in Marjanci Mlakar (vsi iz DKD Svoboda Senovo), ter štiri srebrne Prešernove plakete, ki so jih prejeli Tomaž Omerzel (KD Svoboda Brestanica), Klavdija Mirt in Boštjan Arh (oba KD Leskovec pri Krškem) ter Ivana Hodulak (DKD Svoboda Senovo).

Kakor je dejal Uroš Brezovšek (ZKD) prejemnikom priznanj, je lahko vsakdo izmed njih ponosen na prehojeno pot, saj ta velikokrat ni bila lahka: »Današnji nagrajenci ste v pisano preprogo kulture že vpletli svoje niti. Ponosni ste lahko, da bodo nekoč naši zanamci obujali spomine na vaše delo in s tem ohranjali kulturno dediščino, ki ste jo soustvarjali tudi vi.« Izrazil je prepričanje, da bo občina, ki je nedavno prejela naziv »Branju prijazna občina«, tudi v bodoče izkazovala posluh za kulturno ustvarjanje, sicer pa se je v govoru navezal tudi na letošnje leto, ki poteka v znamenju Evropske kulturne dediščine, »da bi nam le-ta pomagala razumeti preteklost in ustvariti boljšo prihodnost,« kakor je dejal.

»Ljudje nikoli ne bi smeli pozabiti predhodnikov, pozabiti pravzaprav njihovega dela – kulture, ki so jo ustvarili. Zgodovinski spomin bi moral biti izostren in spoštljiv do kategorije oziroma vrednote dobrega in do kulturne dediščine. Čeprav morebiti umetnost res ni dejavnost, ki bi bila neposredno povezana s preživetjem človeške civilizacije, je tista sila lepote v nas, ki bogati naša življenja, dela svet prijaznejši in v njem posameznik skozi različna umetniška področja lažje umešča svoje dojemanje okolja in s tem ostri svoj odnos do sveta. Svetovna kulturna dediščina je last nas vseh in vsakega izmed nas se po svoje dotakne,« pa je na slovesnosti poudarila letošnja slavnostna govornica red. prof. dr. Dragica Haramija, predsednica Društva Bralna značka Slovenije pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, ki je ob tem naslovila vsem čestitke ob kulturnem prazniku, bralkam in bralcem vseh starosti pa zaželela veliko sladokusja ob branju in razmisleka ob knjigah: »... kajti knjige so dragocene, ker ohranjajo jezike sveta, ker je v njih spravljena paleta vseh čustev in etičnih norm, ker je v njih shranjeno znanje človeštva.«

Spremljajoči kulturni program sta povezovala Kristina Virant Krmelj in Matej Krmelj, izvedli pa sta ga vokalna ženska sestava Mavrice iz Podbočja in Prepelice iz Dolenje vasi ter v zaključku Big band Krško, uradnemu delu slovesnosti pa je sledilo še druženje prejemnikov priznanj in obiskovalcev.

B. M.