V petek, 27.3., je bila v Galeriji Krško odprta razstava akademske kiparke Sabe Skaberne iz Ljubljane, ki bo v navedenem razstaviščnem prostoru na ogled vse do 8. maja. Avtorica obiskovalcem predstavlja pod naslovom Belina žalosti pretresljivo zgodbo iz življenja avstralskih staroselcev Aboriginov, kjer je sicer Skabernetova tudi več let bivala. S pričujočo razstavo je krška Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti tudi uradno odprla letošnjo galerijsko sezono.Preko svojih del prikaže Saba Skaberne obiskovalcem razstave razpokano avstralsko zemljo in tihe morilce, ki ubijajo staroselce: slano testo, bela moka, sol, sladkor in alkohol, ki je med njimi najbolj poguben. Vse navedene snovi je uporabila tudi pri izdelovanju ključnih predmetov aboriganske kulture - kopje, palica, bumerang ipd. Na kamnita tla v središču razstavnega prostora je umestila t.i. Krvaveče srce, 28 snežno belih golobov z rdečo barvo na prsih, ki so vezani na lunin koledar in ženski plodnostni cikel, ponazarjajo pa njene sanje o golobih in duševne rane posameznika. Razstavo sestavlja še reliefna slika Australian dream, ki je narejena iz belega sladkorja na zrcalni površini, s katerim je oblikovala znamenito sydneysko opero, ki jo je okvirila s cvetličnim okvirjem iz najbolj simbolnih avstralskih rastlin. Gre za simbolni prikaz iluzije sladkega življenja in zavajajoč občutek boljšega življenja, ki naj bi ga nudila ta obljubljena dežela. Ovce, po pomenu tako prepoznavne in tipične za Avstralijo, je kiparka uporabila pod naslovom Whitefella, blackfella na viseči stenski postavitvi in iz ovčje volne ustvarila fragmente človeškega telesa črne in bele rase, s katero opozarja tudi na rasno diskriminacijo, človeške okončine pa poveže z rdečo volno kot simboliko krvi, ki priča o krvavi in brutalni, kakor je v predstavitvi povedala kustosinja Elizabeta Rogović, dvestoletni zgodovini zatiranja Aboriginov. Hkrati, je dodala umetnica sama, so se v tem obdobju obe rasi tudi pomešali in ustvarjali krvna sorodstva, vendar pa to ni zmanjšalo ne zaustavilo uničevanje tega staroselskega naroda, hkrati pa tudi njihove kulture, ki je najdaljša neprekinjena tradicija na zemlji.