Bogastvo sedanjosti na temeljih preteklosti

17. februarja so v krmeljski kulturni dvorani obeležili slovenski kulturni praznik in predstavili knjigo z naslovom »Društvo Svoboda Krmelj in njegova vloga v družbenem življenju Krmelja« domačega avtorja Rada Kostrevca, ki je dolgoletni član društva.

Avtor omenjenega knjižnega dela skozi besedo in slikovno gradivo odstira čas nastanka prvega kulturnega društva v Krmelju ter ob tem obudi še nekaj drugih spominov, med drugim tudi, kako je potekala gradnje kulturne dvorane. Načrt zanjo je izrisal pomočnik direktorja takrat še delujočega rudnika rjavega premoga Vlado Senčar, vendar gradbena komisija ni upoštevala vseh njegovih predlogov. »Po pregledu prvotnega načrta sta bili stranski loži črtani in balkon podaljšan v dvorano. Na balkonu so bili sedeži razporejeni v več vrstah, vsaka naslednja vrsta je bila dvignjena, s čimer je bila omogočena dobra vidljivost dogajanja na odru,« pojasni raziskovalec krmeljske preteklosti Rado Kostrevc in doda, da je bil nov kulturni dom v središču tedanjega rudarskega kraja predan namenu leta 1952 in hitro je postal središče kulturnega dogajanja. A ne samo to – v istem letu je v prostorih doma začela z delovanjem tudi krajevna knjižnica. Leta 1957 je bil zgrajen še prizidek, v katerem je bil manjši društveni bife in ob njem novo društveno kegljišče z eno stezo (danes je na tem mestu Galerija Krmelj, a pred tem je imela svoje prostore enota sevniške knjižnice).

DOBRI TEMELJI DRUŠTVENEGA DELOVANJA

Delavsko kulturno društvo Vzajemnost, ki je nastalo leta 1937, je bilo prvo društvo v Krmelju, ki je vabilo k sodelovanju širši del prebivalstva, vendar ni pustilo vidnejših sledi in prav tako ni ohranjenih podatkov o članstvu in samem delovanju društva. Temelje današnjega zelo dejavnega Društva Svoboda Krmelj, ki ima več sekcij, je postavilo leta 1946 ustanovljeno Sindikalno kulturno umetniško društvo (SKUD) Krmelj, v katerem sta bili najbolj aktivni dramska in pevska sekcija. Društvo se je leta 1952 preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo (DPD) Svoboda Krmelj. Članice in člani društva so dobili članske izkaznice, na kateri je bil tudi prepoznaven simbol – na rdeči podlagi je bil v krogu odtisnjen znak s plamenom v sredini, oblikovanim v obliki črke S kot začetek besede »svoboda«. Umetniško oblikovanemu plamenu je bilo dodano še črno kladivo kot simbol delavstva in delavskega razreda. Znak je imel tudi skrajšan zapis imena društva – Svoboda Krmelj in ta znak ima društvo še danes. Leta 1975 je prišlo do spremembe imena, in sicer v Delavsko kulturno športno društvo (DKŠD) Svoboda Krmelj ter nato leta 2018 v Kulturno umetniško in turistično društvo Svoboda Krmelj oz. krajše v Društvo Svoboda Krmelj, saj je začela z delovanjem v okviru društva tudi turistična sekcija. Športna sekcija se je leta 2017 formirala na novo kot Športno društvo Svoboda, tako da danes obe delujoči društvi ohranjata tradicijo prvotnega društva DKŠD Svoboda Krmelj, v katerem so pustili pomembne sledi: dramska sekcija, godba na pihala, pevski zbor (kasneje se je iz njega razvil moški pevski zbor, danes pa njegovo tradicijo nadaljujeta moška in ženska vokalna skupina – Lira in Lokvanj), rokometni klub, kegljaška, teniška in balinarska sekcija. V preteklosti je društvo upravljalo tudi z bazenom, ki so ga s prostovoljnim, udarniškim delom zgradili rudarji, zato so ga poimenovali Udarnik. Bazen, ki je bil dolg 25 m in širok 12,5 m, je deloval od leta 1958 do leta 1974 (danes o njem ni nobene sledi).

Trenutno je v Društvu Svoboda Krmelj delujočih pet sekcij. Najbolj vidna je dejavnost likovne sekcije, ki že vrsto let pripravlja in izvaja srečanja likovnih ustvarjalcev v okviru likovne kolonije, ki poteka v Krmelju. Literarna sekcija pod imenom Žarek deluje od leta 2000 in s svojimi recitali popestri marsikatero prireditev tako v kraju kot v širši skupnosti. Turistična sekcija deluje od leta 2007 in na njeno pobudo so bile postavljene informacijske table ob pomembnih pomnikih kulturno-zgodovinskih ali naravnih znamenitosti na območju KS Krmelj ter organizirane mnoge prireditve. Foto sekcija deluje od leta 2012 in ena izmed njenih aktivnosti je zbiranje starih fotografij. Najmlajša je sekcija ročnih del Sončnice, ki je bila ustanovljena leta 2019. Ta z delavnicami in razstavljenimi ročnimi deli ohranja že skoraj pozabljeno znanje ročnih spretnosti ter hkrati raziskuje in odkriva nove, sodobnejše poti v ustvarjanju. Posebna vrednost knjige, ki ohranja spomin na bogato društveno življenje v majhnem kraju v Mirnski dolini, je tudi ta, da so vsi ljudje, ki so na fotografijah, poimensko navedeni. »Pomembno je tudi to, da so posamezniki vidni na fotografiji, drugi v dokumentu, tretji v opisu in četrti v spominu ljudi, ki sem jih prikazal,« je dejal pisec knjige in zaključil, da morda kljub vsemu v knjigi manjka še kakšen podatek, dokument, fotografija, a skušal je narediti najboljše. Ob tem je izrazil hvaležnost vsem informatorjem ter ustvarjalcem bogatega društvenega delovanja in spodbudil k zbiranju novega gradiva za nove zgodbe. Zbrane je v zaključku prireditve nagovorila še predsednica Društva Svoboda Krmelj Nevenka Flajs ter poudarila, da društvo ostaja aktivno in poganja procese povezovanja naprej.

Rado Kostrevc, rojen 21. 2. 1961, je aktiven član Društva Svoboda Krmelj od svojega 17. leta. V društvu je bil igralec in režiser v gledališki sekciji, v turistični sekciji je dejaven kot avtor številnih informacijskih tabel ob zgodovinskih obeležjih, že skoraj 30 let je član in predsednik moške vokalne skupine Lira. V obdobju od leta 1999 do 2003 je bil predsednik tedanjega Delavsko kulturno športnega društva Svoboda Krmelj. Že kot študent in kasneje kot učitelj zgodovine, zaposlen na OŠ Krmelj, kjer je bil kasneje tudi ravnatelj (danes je ravnatelj OŠ Trebnje), je zbiral fotografski material in gradivo o delovanju društva v domačem kraju in posameznih sekcij.

Spremljevalni kulturni program, ki ga je povezoval Iztok Kos, so oblikovali mladinski pevski zbor OŠ Krmelj, ženska pevska skupina Lokvanj in recitacijska skupina literarne sekcije Žarek. Prikupna darilca, ki so jih prejeli nastopajoči, so naredile članice ročne sekcije Sončnice. 

S. R.

#povezujemoposavje