Bogata tradicija Pleteršnikovih dni se je nadaljevala z novoizdano monografijo

V ponedeljek, 7. septembra 2026, se je pri rojstni hiši jezikoslovca Maksa Pleteršnika v Pišecah odvil vsakoletni Pleteršnikov dan. Tokrat je bila spet na vrsti predstavitev novoizdane monografije avtorja prof. dr. Marka Jesenška z naslovom Imenitnost slovenščine sto let po Pleteršniku.

Uvodni pozdrav je pripadel predsedniku Društva za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine Maks Pleteršnik Pišece Martinu Dušiču, ki je povedal nekaj več o aktivnostih društva in o samem Pleteršnikovem dnevu, rekoč, da je letošnji že 36. po vrsti, saj so ti dnevi v Pišecah postali tradicionalni, vse od pričetka obnove Pleteršnikove rojstne hiše leta 1992. S tem dogodkom po njegovih besedah zaokrožujejo slovesnosti v počastitev Pleteršnikovega jubileja ob 100-letnici smrti, ki je bila sicer že pred tremi leti (umrl je 13. septembra 1923), ko so Pleteršnikovi simpoziji potekali v kar treh slovenskih krajih – Pišecah, Ljubljani in Cankovi. Leta 2024 je bila predstavljena monografija z vseh treh simpozijev z naslovom Pleteršnikova dediščina, v lanskem letu pa je bil v Pišecah simpozij, ki je zdaj predstavljen v najnovejši Jesenškovi monografiji »Imenitnost slovenščine sto let po Pleteršniku«. Dušič se je za njeno izdajo v prvi vrsti zahvalil njenemu uredniku Jesenšku in vsem referentom, katerih razprave so v njej objavljene, kot tudi Univerzi v Mariboru, Zvezi slovenskih slavističnih društev, Slavističnemu društvu Maribor in Založbi Zora, ki je knjigo izdala, še posebej pa Občini Brežice za sofinanciranje izdaje.
 
Izhajanje zbornikov je v obdobju digitalizacije izjemnega pomena

»To, da po simpozijih v Pišecah izhajajo zborniki z natisnjenimi referati slovenistov, naših znanstvenikov, je za razvoj slovenskega jezika v tem obdobju vsesplošne digitalizacije izrednega pomena, lahko rečemo kar zgodovinskega, kajti knjiga je najbolj zanesljiva zgodovinska materija, vse ostalo lahko mimogrede izgine,« je dejal Dušič, ki je tudi omenil, da bo 11. oktobra minilo natanko sto let od rojstva akademika dr. Jožeta Toporišiča, ki se je vse, dokler je lahko, redno udeleževal Pleteršnikovih dni in bil tudi začetni organizator simpozijev v devetdesetih letih. Kot je še navedel, njihovo društvo z zanosom skrbi za urejenost muzejske zbirke kot tudi celotne Pleteršnikove domačije in njene okolice, ki je proglašena za kulturni spomenik in vedno dostopna za oglede. V okviru projekta za ohranjanje slovenščine po svetu, ki ga podpira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, so v zadnjih letih trajnostno obnovili ploščad pred Pleteršnikovo domačijo in varnostno ograjo, ki jo obdaja, sanirali škarpo, ki hišo varuje pred plazom, okolica domačije pa je zgledno urejena. A od obnove domačije je po Dušičevih besedah preteklo že kar nekaj časa, zato sta tako muzejska zbirka v rojstni hiši kot celotna domačija potrebni temeljite revitalizacije oz. oživitve. »Letos zato ponovno apeliramo na vodstvo občine in lastnico domačije Alenko Hočevar, da skupaj poiščeta ustrezne ukrepe za boljše čase domačije,« je še dodal.
 
Župan Molan: V naslednjih letih bo treba najti dogovor za obnovo Pleteršnikove domačije

Nekaj besed je spregovoril tudi brežiški župan Ivan Molan, ki je izpostavil, da gre pri tem dogodku za izjemno jezikovno in kulturno dediščino pa tudi za povezovanje različnih ustanov in lokalne skupnosti. »Vsem se zahvaljujem, da že toliko časa prihajate v Pišece in naredite še nekaj več za slovenski jezik,« je dejal. Po njegovih besedah bodo morali v naslednjih letih najti dogovor za obnovo in s tem ohranitev Pleteršnikove domačije, da bi na ta način še obogatili kulturno, jezikovno in turistično ponudbo Pišec. Prepričan je, da bodo to tudi dosegli.
 
V nadaljevanju so spregovorili še prodekanja Univerze v Mariboru prof. dr. Irena Stramljič Breznik, predsednica Zveze slovenskih slavističnih društev dr. Jožica Jožef Beg, predsednica Slavističnega društva Maribor izr. prof. dr. Mira Krajnc Ivič, učiteljica slovenščine na OŠ Maksa Pleteršnika Pišece Katja Kobe in ravnatelj Gimnazije Brežice Uroš Škof. »Pleteršnikovih dni ne bi bilo, če ne bi z njimi živel celoten kraj,« je poudarila Stramljič Breznik ter omenila pišeška kulturno društvo in šolo, pa Gimnazijo Brežice in SIC Brežice, ki po navadi sodelujejo v kulturnem programu, ter domače pridne gospodinje, ki pogostijo udeležence. »Sto let po Pleteršniku se avtorice in avtorji sprašujemo o tem, kaj je ostalo še od imenitnosti slovenščine ter kakšen je položaj slovenščine v 21. stoletju. Današnje srečanje morda ponuja še en odgovor. Imenitnost slovenščine ni samo v slovarjih, knjigah in znanstvenih razpravah, ampak je tudi v tem, da se zaradi nje srečujemo ljudje, da se vračamo v Pišece in da se ob vsem strokovnem delu ohranja nekaj, česar ni mogoče izmeriti s citati, bibliografskimi enotami ali raziskovalnimi točkami. To je občutek skupnosti. Zato se mi zdi, da Pleteršniku težko postavimo lepši spomenik od tega, da njegov slovar po celotnem stoletju še vedno odpiramo, ga beremo in raziskujemo ter da se o njem pogovarjamo, predvsem pa, da se še zmeraj srečujemo tukaj, v njegovih Pišecah. Naj bo tako še dolgo,« je ob tem še povedala.
 
Ravnatelj Škof je med drugim izjavil: »Ko živimo v času hitrih informacij, številnih krajšav in tujk, je zelo pomembno, da se naš materni jezik ohranja kot del naše tradicije.« Omenil je, da se na brežiški gimnaziji ena jezikovna učilnica imenuje po Pleteršniku, druga pa po Toporišiču.

Lastnica Pleteršnikove domačije: Na vrsti je občina

Navzoče je pozdravila tudi Pleteršnikova sorodnica in lastnica domačije Alenka Hočevar, ki je izpostavila, da je bila želja prednikov, da Pleteršnikova domačija ostane v kulturni namen, da se v njej zadržujejo ljudje, ki enako in lepo mislijo o naši domovini. Dodala je, da se že dve leti skupaj z občino trudijo priti do skupnega jezika, da bi Pleteršnikovo domačijo obnovili in ohranili njeno trajnost. Po njenih besedah je zdaj občina tista, ki mora nekaj ukreniti, sama je naredila, kar je bilo v njeni moči.
 
Jesenšek: Znanje tujih jezikov ne pomeni poučevanje v tujem jeziku

Nato je do besede prišel še predsednik Strokovnega odbora za slovenski jezik Maksa Pleteršnika akademik Marko Jesenšek, ki že vrsto let organizira Pleteršnikove dneve. Kot je povedal, je vedno manj posluha za to, da knjiga izide v tiskani obliki, zato so jo letos izdali v manj izvodih. »Verjetno so elektronski mediji prihodnost, vendar se moramo zavedati, da tudi katerikoli drugi medij knjige ne sme popolnoma zamenjati,« je dejal. Pojasnil je, zakaj so monografiji dali tak naslov. »Vedno bolj se mi dozdeva, da slovenski jezik, dediščina, kultura niso več vrednote, takšne, ki sem jih bil navajen, ko sem hodil v osnovno šolo. /.../ Imenitnost pa zato, ker se mi je zdelo, da če danes odločevalci ne razumejo več, da je slovenstvo najtesneje povezano s slovenskim jezikom, jim je treba pokazati ogledalo. Dokler bomo vedeli, da je slovenski jezik imeniten, se bomo lahko tudi borili proti rektorjem, ki želijo angleška predavanja, pri jezikovni krajini pa smo verjetno vojno že izgubili,« je poudaril Jesenšek in dodal, da znanje tujih jezikov ne pomeni poučevanje v tujem jeziku: »Če smo učni jezik sredi 19. stoletja z muko pridobili, moramo danes paziti, da bo ostal, ne pa da bomo izenačili učenje tujih jezikov s poučevanjem.«
 
V kulturnem programu je nastopila otroška folklorna skupina Mlinarji OŠ Maksa Pleteršnika Pišece z mentorico Karmen Levak, zatem pa še Zdenka in Andrej Pinterič z Mosteca, rojstnega kraja jezikoslovca dr. Jožeta Toporišiča. Pleteršnikov dan so nadaljevali s predstavitvami referatov, objavljenih v aktualni monografiji.

R. R.

#povezujemoposavje