Brežiški likovniki ustvarjalni že 60 let

22. oktobra so v Društvu likovnikov Brežice (DLB) najprej s svečanostjo v Viteški dvorani, nato pa še odprtjem razstave v galerijskih prostorih Posavskega muzeja Brežice obeležili 60 let delovanja.

Skozi program je vodila predsednica DLB Zlatka Vučinić, ki je najprej k besedi povabila Ivana Molana, župana Občine Brežice, ki daje finančno osnovo za delovanje društva in je tudi v drugih pogledih njihov največji pokrovitelj. Izpostavil je trenutno največjo investicijo na področju kulture v občini – obnovo Doma kulture in ob tem izrazil pričakovanje, da bo s povečanjem atrija še toliko več možnosti za izvedbo razstav, druženj itd. »Kulturniki ste tisti, ki dajete ritem in življenje naši občini, in to delate praktično brezplačno, kot pravi zanesenjaki, kar je največje bogastvo občine,« je poudaril ter likovnikom zaželel, da bodo še naprej delovali s takšnim zanosom in na ta način pričarali lepe trenutke za občino in njene ljudi. Jubilej likovnikov je tesno povezan z gradom Brežice oz. Viteško dvorano, saj so tudi 50-letnico pred desetimi leti praznovali v teh prostorih. Zato je nekaj besed spregovorila tudi direktorica Posavskega muzeja Brežice Alenka Černelič Krošelj, ki je poudarila, da sta dediščina in delo, ki ju ustvarjajo umetniki v društvu, zelo pomembna tako za danes kot za jutri.

V DLB vseskozi vlada močan ustvarjalen duh

Vučinić je nato predstavila zgodovino društva. Pred 60 leti je pet slikarjev ustanovilo Klub likovnikov Brežice, ki so ga leta 1975 člani preimenovali v Društvo likovnikov Brežice. Strokovni vodja društva je bil že od vsega začetka slikar Vlado Cedilnik, ki je več kot 50 let kot mentor skrbel za izobraževanje članov na različnih področjih likovnega izražanja. Nemogoče je prešteti obsežno število razstav, delavnic in tečajev, ki jih je v tem obdobju izvedlo društvo. Prav tako je neprešteto število različnih priznanj in nagrad, ki so jih prejeli člani, ter število njihovih uvrstitev na razpisane razstave. Tudi število članov, ki so se zvrstili v društvu v teh šestih desetletjih, je neprešteto. Mnogi so prišli, odšli, se vrnili. »Pri vsem tem pa je predvsem pomembno, da v društvu vseskozi vlada močan ustvarjalen duh, želja po znanju, likovnem raziskovanju in izražanju ter ne nazadnje medsebojno razumevanje, pomoč, solidarnost, prijateljstvo, sodelovanje,« je poudarila in dodala, da društvo danes šteje nekaj manj kot 50 članov, ki so dejavni na več področjih. Delo poteka v dveh sekcijah, slikarski in kiparski, ki pa se na nekaterih projektih prepletata. Večina članov deluje v slikarski sekciji. Za člane organizirajo slikarske tečaje, grafične delavnice in vsakoletno likovno kolonijo, na kateri lahko sodelujejo tudi nečlani društva.

Najbolj priljubljena je raku tehnika

Glavna slikarska tehnika je akril, člani pa ustvarjajo tudi v olju, akvarelu, pastelu idr. V kiparski sekciji člani ustvarjajo predvsem v keramiki, v manjšem delu pa tudi v lesu in drugih materialih oz. kombinaciji le-teh. Društvo vsako leto organizira več keramičnih delavnic z zadano tehniko in temo. Najbolj priljubljena je raku tehnika, v kateri ustvarja večina članov sekcije. Nekatere delavnice so naravnane tudi na obeležitev pomembnejših dni, kot je na primer svetovni dan Zemlje. Za obe sekciji društvo organizira vsakoletno strokovno ekskurzijo. Obe sekciji sodelujeta na področju oblikovanja scenografije za plesno društvo, prav tako je tudi nekaj razstav, kjer je glede na prostor in čas omogočena istočasna predstavitev del obeh sekcij. Kot je še navedla Vučinić, društvo organizira večje število razstav na več lokacijah v mestu Brežice in izven. Posamezniki se predstavljajo z manjšimi samostojnimi razstavami v okvirju projekta »Razstavljavec/razstavljavka meseca«. Članice in člani redno razstavljajo doma in tudi v tujini, se udeležujejo domačih in mednarodnih natečajev ter dosegajo lepe uspehe. S tem društvo skrbi za ohranitev in širjenje ljubiteljske kulture v neposrednem življenjskem okolju kakor tudi v širšem družbenem prostoru. Sodelujejo tudi pri več večjih projektih, ki jih organizirajo druge institucije, kot so Tedni ljubiteljske kulture, Brežiški oktober, sodelovanje na dogodkih drugih društev ali drugih nevladnih organizacij.

Društvo je razgibana, a ubrana celota

Predsednica DLB je spregovorila tudi o razstavi, ki so jo postavili na ogled ob jubileju društva. »Pričujoča razstava prinaša vpogled v likovna dela ustvarjalcev, ki so v večjem delu nastala v zadnjem obdobju delovanja društva. Člani se predstavljajo s slikarskimi, grafičnimi in kiparskimi deli. Raznolikost del se kaže v različnih tehnikah, motivih in pristopih ustvarjalcev, ki tako s samosvojo likovno govorico predstavljajo samo društvo – razgibano, a ubrano celoto,« je pojasnila. Ob koncu je še dodala: »Sprašujemo se: kaj tvori društvo, kaj je tista gonilna sila, kolo, ki poganja, vleče niti iz preteklosti, jih veže v sedanjosti in nastavlja nove vezi za prihodnost? Društvo so člani, posamezniki, ki tvorijo celoto, vsak s svojim prispevkom, razmišljanjem, ustvarjanjem, delovanjem in skupnim ciljem. Na pogled majhno, nepomembno dejanje se skupaj z ostalimi prepleta in ustvarja čvrsto vez. Iz majhne ideje posameznika rastejo večje zgodbe skupine, društva, skupnosti. Društvo je del skupnosti, sobiva z njo, je z njo v tesni povezavi. Tako drugje kot pri nas, v naši občini, krajevni skupnosti, mestu Brežice. S posamezniki v mestu, predvsem pa z vsemi obiskovalci naših razstav in tistimi, ki ste nam v mestu odprli svoja vrata, nam dovolili ter nas povabili, da pri vas razstavljamo, smo v tesni povezavi in se vam vsem iskreno in najlepše zahvaljujemo, da želite in omogočate našo prisotnost v tem prostoru. Želim vam in nam, da tako ostane, da naše društvo stoji na temeljih 60-letnega ustvarjanja in gradi tudi v prihodnje skupaj z vami svojo dobro zgodbo.«

Konec: Raznolikost je bogastvo, ki ga društvo goji že 60 let

V nadaljevanju je razstavo kot kurator predstavil akademski slikar Alojz Konec, ki je tudi častni član DLB. Med drugim je povedal, da je raznolikost tisto bogastvo, ki ga DLB goji že 60 let. »Z velikim ponosom in odgovornostjo sem poizkušal postaviti dela zadnjih nekaj let v najboljši možni luči, kot nek biser, cvet delovanja velike društvene skupnosti,« je poudaril ter dodal, da gre za avtorje, ljudi, ki so različnih izobrazb, poklica, različno vpeti v likovno ustvarjalno dejavnost, »ampak za DLB lahko jamčim, da so zelo, zelo angažirani za vsestransko izobraževanje«. Dodal je še, da so avtorji v nenehnem dialogu, tako z občino, publiko, medsebojno kot tudi slovensko kulturno-umetnostno sceno in nasploh. Ta dialog je viden tudi na razstavi, po skupinah slik, grafik, keramike, kipov, ki komunicirajo, se medsebojno pogovarjajo in to naj bi gledalca usmerjalo k nenehnemu razmišljanju, občutenju in razvoju do končnih spoznanj. Predstavljena so področja slikanje, grafika, keramika in skulptura, pri čemer se mu grafika zdi zelo močno področje društva. Vučinić je pojasnila, da je Konec brez oklevanja potrdil, da sprejema častno članstvo v njihovem društvu in da bo prevzel kuratorstvo, tako da je skozi celo leto skrbel za časovnico, od ustanovitve organizacijske skupine, informiranja, svetovanja članom, pregleda in prevzema del ter ne nazadnje postavitve razstave skupaj s kolegico Alenko Venišnik.

Na razstavi sodeluje 38 članov

Pozivu k predstavitvi svojega likovnega dela na jubilejni razstavi društva se je odzvalo 38 članov, ki jih je Vučinić poimensko poklicala ter se jim zahvalila za ves doprinos in udeležbo na razstavi. Najprej je spredaj povabila Vlada Cedilnika, častnega člana, dolgoletnega strokovnega vodjo in mentorja na njihovih številnih likovnih tečajih, nato pa še: Alenko Venišnik, Alojza Konca, Ano Mamilovič, Andrejo Komočar, Antonijo Žener, Branko Benje, Branko Ereš, Darka Oštrbenka, Edith Lukež, Heleno Lipej, Janeza Klavžarja, Jelko Frešer, Jožeta Šterka, Jožico Petrišič, Kristino Bevc, Lidijo Lubšina Krese, Marijo Kukovica, Marka Zupančiča, Metko Vimpolšek, Mihaelo Prevejšek, Mijo Baškovč, Natalijo Dugandžija, Nevenko Rušković, Olgo Piltaver, Olgo Rožman, Rada Romiha, Rajka Baškovča, Sonjo Kostanjšek, Suzano Zupančič, Tanjo Kržan, Tatjano P. Radanovič, Tatjano Potokar, Antona Zorka, Vesno Flis, Vladko Sumrek in Zvonko Horžen.

Vodja JSKD OI Brežice Simona Rožman Strnad je ob tej priložnosti članom društva podelila častne, zlate, srebrne in bronaste Ažbetove značke, ki se podeljujejo za področje likovne dejavnosti. Častne za 30 in več let delovanja so prejeli Vlado Cedilnik, Alojz Konec, Jožica Petrišič, Olga Piltaver, Nevenka Rušković in Vladka Sumrek. V imenu JSKD OI Brežice je društvo prejelo tudi jubilejno priznanje, v imenu ZKD Brežice pa je predsednik Jože Denžič DLB prav tako podelil jubilejno priznanje.

Za kulturni program so poskrbeli člani KUD Franjo Stiplovšek Gimnazije Brežice Kaja Vilčnik (citre) ter Sara Stanič, Karla Rajterič, Zala Rogič in Jakob Bastič Hrastelj (recitali) ter plesalke sodobnega plesa iz PD Imani pod mentorstvom Sanje Spirić. Plesalke so obiskovalce tudi popeljale iz Viteške dvorane do Galerije PMB, kjer je do 22. novembra 2024 na ogled razstava ob društvenem jubileju.

R. R.

#povezujemoposavje