Brigita Šuler in Maks Žbogar: Informacije v besedi in sliki bodo nekoč cenjene

Nedavno so v brežiškem grajskem ambientu spet odmevali glasovi talentiranih mladih pevcev, ki so se predstavili na letošnjem Mednarodnem otroškem pevskem festivalu (MOPF) Brežice. Glavna 'krivca' za to, da se Brežice vedno bolj uveljavljajo tudi na glasbenem zemljevidu, sta vsekakor Brigita Šuler in Maks Žbogar, glavna organizatorja festivala. 48-letno Brigito, ki je odraščala v Župelevcu, poznamo kot pevko in glasbeno pedagoginjo, njenega moža, 52-letnega Maksa Žbogarja, sicer Šentjernejčana, pa med drugim kot lastnika in urednika Radia Brežice Eu.

Za vama je že deveta izvedba otroškega pevskega festivala v Brežicah. Kako bi ocenila letošnjega? Zdi se, kot da festival iz leta v leto raste in se razvija, tudi mednarodna udeležba je čedalje večja ...

Brigita: Res je. Festival vsako leto raste in se razvija. Zdaj ga pravzaprav mladi talenti in starši iz Slovenije in tujine že kar dobro poznajo ter nama zaupajo, saj vedo, da lahko pri nas pričakujejo le najboljšo podporo njihovim mladim pevskim talentom. Letošnji deveti je presegel vsa pričakovanja. Deležni smo bili rekordnega števila prijav, kar 187 pevcev iz šestih držav – Slovenije, Hrvaške, Srbije, Črne gore, Italije in Latvije. Že prvi izbor – z avdicij do polfinala – je bil res težak, veliko odličnih pevcev vseeno nismo mogli sprejeti, pa čeprav smo povečali število sodelujočih s 50 na 64. Smo pa letos postavili tudi nov rekord z obiskom lokalnih in tujih gostov na vseh treh dnevih festivala. Prvi, polfinalni in tretji, finalni dogodek sta bila tako obiskana, da nam je tako tekoč skoraj zmanjkalo vstopnic in sedišč. Naj še omenim letošnjo novost in hkrati veliko pridobitev, in sicer spletno glasovanje, ki ga je pripravil Maks, namesto fizičnega štetja glasovnic.

Maks: Tako je. Vse vstopnice so bile opremljene z unikatno QR-kodo, za kar sem moral narediti poseben program, ki je generiral obliko vsake glasovnice s svojo QR-kodo. Vsak obiskovalec je s poslikanjem oz. skeniranjem kode lahko oddal svoj glas pevcem v vseh treh starostnih kategorijah. Predvsem časovno je to velika pridobitev, saj se ni bilo treba več ukvarjati z glasovnicami in obračati škatel.

Brigita: Pa še nekaj velja omeniti – udeleženci zdaj že dobro vedo, da smo pri nas točni kot švicarska ura, tako da si lahko na dan festivala organizirajo čas za kosilo in sprehod po Brežicah, saj vedo, da bodo na vnaprej poslani termin vaje ali avdicije čakali največ deset minut. Na tem mestu bi se z Maksom želela zahvaliti čudoviti ekipi ZPTM Brežice, ki je poskrbela, da so bili naši udeleženci lepo sprejeti in so imeli vso podporo v realnem času, prav tako pa tudi marljivi ekipi Posavskega muzeja Brežice z Alenko Černelič Krošelj na čelu za vsakoletno pomoč, prijaznost in gostoljubje.

Kaj tak festival pomeni za Brežice in ne nazadnje Posavje?
Maks: Za mlade posavske pevke in pevce je nedvomno velika priložnost, da navežejo stike z vrstniki in pokažejo svoj talent na velikem odru MOPF Brežice. Za samo mesto pa je to zagotovo ena izmed odmevnejših promocij kraja, saj se televizijska oddaja Mednarodni otroški pevski festival Brežice predvaja na vseh regionalnih TV-postajah v Sloveniji, zaradi svojega mednarodnega delovanja pa dobra beseda o festivalu seže do občinstva izven meja Slovenije, ki si oddajo ogledajo preko spleta.

Takšni festivali so priložnost, da mladi pevci in glasbeniki javnosti pokažejo svoj talent. Imajo pri nas dovolj možnosti za to?
Brigita: Zagotovo. MOPF Brežice je med lovci na talente prepoznan kot vir odličnih, še neodkritih talentov. Predvsem zato, ker sta prijava in sodelovanje na našem festivalu za pevke in pevce popolnoma brezplačna ter se lahko predstavijo vsi talentirani in ne samo tisti, katerih starši si sodelovanje po finančni plati lahko privoščijo. Ustvarjalci največjih slovenskih in tujih talent šovov pogosto po ogledu našega festivala vabijo k sodelovanju pevce, ki so se predstavili pri nas. Tudi, denimo, na hrvaški različici The Voice Kids so predvajali posnetke z našega festivala, ker je kar nekaj pevcev z MOPF nastopilo tudi tam. Prav tako jih na podlagi tega vabijo tudi na druge pevske festivale v tujino.

Brežice so postale festivalsko mesto, pred leti BMM, zdaj Mestna promenada, MOPF, FEF ... Bi se lahko ti dogodki morda še bolj povezali in promovirali skupaj, kot neka povezana serija prireditev?
Brigita: Zagotovo vidiva ogromno priložnosti za povezovanje, saj bi se na Mestni promenadi in na Festivalu evropskega filma lahko udeleževali tudi nagrajenci našega festivala, kar pa je le eden izmed mnogo načinov na področju sodelovanja pri skupni promociji vseh festivalskih dogodkov. V preteklosti je bilo tovrstnega sodelovanja več, tudi npr. na sejmu POK so nastopali mladi pevci iz Slovenije in Hrvaške, v času po covidu pa vedno manj.

Maks: Tega bi lahko bilo spet več, saj so starši vedno veseli priložnosti, ki jo njihov otrok dobi za nastopanje. Otroci so izvajalci, ki so najbolj zadovoljni s plačilom, ki se mu reče aplavz.

Brigita Šuler, rojena v Brežicah, je slovenska pevka in glasbena pedagoginja. Glasbeno pot je začela kot otrok, ko se je vpisala v glasbeno šolo in izbrala klavir. Po končani Srednji glasbeni šoli v Mariboru je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Že med študijem je snemala spremljevalne vokale za znane slovenske izvajalce, kar ji je odprlo vrata na velike odre. Sodelovala je tudi z različnimi skupinami, kot so Tajfun, K.U.T. Gas, Electra, ansambel Franca Veglja, Adam Bicskey, ansambel Anje Burnik, Yuhubanda ... Leta 2003 se je kot samostojna pevka predstavila z uspešnico Nekje na dnu srca, ki je prejela nagrado na festivalu Orion. Nastopila je na številnih festivalih, med drugim trikrat na EMI, dvakrat na Melodijah morja in sonca, na Hit festivalu ter zmagala na FeNS-u s pesmijo Pesem v meni. Najbolj prepoznaven medijski trenutek je bil duet z Wernerjem Hej, mala, opala. Izdala je dva albuma in več singlov, zadnjega jeseni 2024 z naslovom Samo še en objem. Poleg glasbene kariere poučuje klavir in je trenutno ravnateljica Glasbene šole Litija - Šmartno. Glasbo živi z vsem srcem ter jo z veseljem deli z učenci in občinstvom.

Brigita, ste ravnateljica Glasbene šole Litija. Kako je voditi glasbeno šolo v drugi regiji? Bi kaj spremenili na področju delovanja GŠ?
To, da vodim glasbeno šolo v drugi regiji, je posledica tega, ker sem živela v drugi regiji. V Litiji sem zaposlena že od leta 1999 do leta 2014 pa sem živela v Ljubljani. Ker sem človek, ki nerad menja delovno okolje, v katerem se dobro počuti, sem še vedno tam in povsem nenačrtovano sem sprejela tudi vlogo ravnateljice. Zelo dobro pa sodelujem tudi z Glasbeno šolo Brežice oz. njihovo ravnateljico Anito Veršec, s katero tudi že načrtujeva skupne projekte.

Sicer pa je slovensko glasbeno šolstvo eno najboljših na svetu, z več kot 200-letno tradicijo, ki ohranja visoko kakovost in tradicijo. Otroci imajo dejansko možnost pravzaprav brezplačnega glasbenega izobraževanja, saj država financira tudi glasbene šole. Naši otroci lahko razvijajo svoj glasbeni talent v najboljših možnih pogojih in se učijo od strokovno izobraženih učiteljev. Glede na to, da se tudi učni načrti prilagajajo času in trendu, se vsekakor tudi javno glasbeno šolstvo razvija v pravo smer. Vesela sem, da sem del tega in da lahko sama prispevam h kakovostnemu razvoju slovenskih glasbenikov.

Imajo danes otroci preveč interesnih dejavnosti oz. bi jih bilo treba omejiti, tudi recimo v glasbeni šoli?
Brigita: Res je, da imajo danes otroci na razpolago mnogo več dejavnosti, kot smo jih imeli včasih mi. In pogosto jim zmanjka časa za vse. V glasbeni šoli pa je napredek odvisen tudi od vaje doma, zato menim, da je zdrava mera ključna. Starši pogosto želijo otroku ponuditi čim več priložnosti, a včasih je manj res več. Otrok, ki ima čas za sanjarjenje, ustvarjanje in preprosto 'biti otrok', bo dolgoročno bolj uravnotežen.

Kaj predlagate nekomu, ki še nikoli ni igral inštrumenta ali zares pel, pa bi se rad naučil?
Brigita: Vpis v glasbeno šolo je res eden najboljših načinov za začetek ne le zaradi strokovnega vodenja, ampak tudi zaradi motivacije, strukture in druženja z drugimi glasbenimi navdušenci. Za glasbo ni nikoli prepozno.

Je ukvarjanje z glasbo tisto pravo za otrokov razvoj?
Brigita: Glasba pozitivno vpliva na otrokov razvoj – spodbuja možgane, krepi jezik, razvija čustveno inteligenco, izboljšuje motoriko in gradi samozavest, kar, denimo, pride kasneje zelo prav za nastope pred razredom, v javnosti. Prav tako uči potrpežljivosti, spodbuja ustvarjalnost in omogoča izražanje čustev. Že od zgodnjega otroštva naprej je glasba močno orodje za celostni razvoj. Zato se mi zdi zelo priporočljivo, če seveda otrok izkaže željo po glasbi, igranju inštrumenta, da se ga vpiše v glasbeno šolo. Četudi se ne bo odločil za profesionalno glasbeno pot, mu bo zagotovo koristilo pri samem odraščanju.

Kaj menita o današnji slovenski glasbeni sceni?
Brigita: Današnja glasbena scena je zelo raznolika, živahna in presenetljivo inovativna. Mladi so dandanes zelo sposobni, ustvarjalni in samozavestni. Tudi glasbenih zasedb in pevcev je čedalje več oz. so nam vsem bolj dostopni zaradi novih možnosti promocije. Včasih, ko še ni bilo družabnih omrežij in YouTubea, je bila lahko edina promocija za glasbenika udeležba na festivalu in posledično predstavitev v tiskanih medijih ter na radijskih in TV-postajah. Danes, ko so v ospredju spletni mediji in družabna omrežja, pa imajo vsi priložnost, da svoj talent predstavijo svetu. Včasih si rabil celotno snemalno ekipo in veliko časa, da se je vse posnelo, danes pa lahko videospot posnameš hitro, in to kar z dobrim telefonom.

Maks: Kot zanimivost naj dodam, da se na YouTube vsako minuto naloži več kot 500 ur videoposnetkov. Danes se je pojavilo 'samofiltriranje', saj naročniki na Youtubeu sami povedo, kaj je kakovostno in jim je všeč, ali pa tudi če jim ni, kaj je popularno. Ljudje kot množica imajo zdaj svojo uredniško politiko z naročninami na različne kanale.

Brigita, če se dotaknemo še vaše pevske kariere, ki se je s prvo avtorsko pesmijo Nekje na dnu srca začela leta 2003, ko ste tudi prejeli nagrado na festivalu Orion. Pogrešate tiste čase, ko ste nastopali na raznih festivalih, redno snemali nove pesmi itd.?
Še vedno zelo rada nastopam, brez petja in nastopanja si življenja enostavno ne predstavljam. Le da sem mogoče zdaj malo bolj lena pri izdajanju novih skladb. Se pa še vedno potrudim, da posnamem vsaj eno na leto. Je pa res, da sem se včasih bolj redno udeleževala festivalov, predvsem na začetku glasbene kariere, saj so mi predstavljali odlično možnost za promocijo, nisem pa jih nikoli dojemala tekmovalno. Petje bo vedno v mojem srcu na najvišji stopnički, vendar toliko, kolikor mi bo čas dopuščal, saj sva od nekdaj oba z Maksom vpeta na več področij hkrati, ker naju vsa izpolnjujejo. Sicer pa se na vabila na nastope zelo rada odzovem. Na nastopih uživam, si napolnim dušo in srce. Nikoli pa nisem želela biti odvisna samo od pevske kariere, zato sem tudi v glasbeni šoli redno zaposlena.

Sem pa kar ponosna na to, kaj vse sem v okviru svoje pevske kariere že dosegla. Če izvzamem festivale, imam najlepše spomine na nastope po skoraj vseh krajih Slovenije in v tujini, predvsem so nepozabni spomini na gostovanje v Kanadi in ZDA, kjer sem bila na turneji že dvakrat. Neprecenljiv občutek je, ko ljudje prepevajo s tabo tvoje skladbe in jih vzamejo za svoje, takrat veš, da si se dotaknil srca. Vesela sem tudi, da lahko z Maksom ustvarjava skupaj, saj je tudi on odličen glasbenik in imava doma studio, v katerem sva posnela že veliko videospotov, zame je ustvaril tudi že kar nekaj aranžmajev in besedil.

Se imate za estradnico? Imamo pri nas sploh estradnike, zvezdnike v pravem pomenu besede?
Beseda 'estradnica' se pri nas pogosto uporablja z malce dvoumnim prizvokom. V osnovi naj bi označevala umetnike, ki so prepoznavni v javnosti in o katerih pišejo mediji – in po tej plati verjetno sem. A ne zaradi bleščic, temveč zaradi predanosti. Sama se vidim predvsem kot glasbenica, pevka, pedagoginja in ustvarjalka, ki že več kot dve desetletji živi z glasbo. V Sloveniji imamo veliko izjemnih umetnikov, ki s svojim delom, karizmo in vztrajnostjo dosegajo zvezdniški status, čeprav je naš trg majhen. Zvezdništvo pri nas ni nujno povezano z glamurjem, temveč z vplivom, ki ga imaš na ljudi. Če pesem, ki jo zapojem, nekoga gane, potem sem dosegla tisto, kar je zame bistvo estrade. Ker poučujem in delam z otroki, pa ostajam trdno na tleh. Oni me vsak dan opominjajo, kaj je resnično pomembno. Ne vidim se kot zvezda, ampak kot nekdo, ki ima privilegij deliti glasbo in znanje z generacijami, ki prihajajo.

Maks Žbogar, rojen v Novem mestu, sicer iz Šentjerneja, je po izobrazbi elektrotehnik-elektronik. Profesionalno se od svojega 19. leta starosti ukvarja z računalniškim programiranjem. Sicer je tudi glasbenik kitarist, član nekdanje glasbene skupine Cherie band. Danes je direktor v podjetju Partitura d.o.o., pri katerem se ukvarja z računalniškim programiranjem davčnih blagajn Edix, izdelavo spletnih trgovin, organizacijo MOPF Brežice ter je predsednik Društva za razvoj in ohranjanje glasbe Brežice, v okviru le-tega pa je tudi lastnik in urednik Radia Brežice Eu. Poleg programiranja se ukvarja z video in avdio produkcijo. V domačem tonskem studiu ustvarja, snema in producira glasbo za ženo Brigito ter včasih tudi za druge slovenske glasbene izvajalce in zanje snema tudi videospote.

Posavje ima bogato zgodovino radijskih postaj, a so vse zamrle in zdaj druge kot vajin (spletni) radio nima več. Kakšna je vloga radia v dobi digitalnih medijev, podcastov, družbenih omrežij ...?
Maks: Apple je leta 2015 z lansiranjem šestih spletnih radijskih postaj jasno nakazal prihodnost radijskega oddajanja – ne FM, ne DAB, temveč internet. FM in DAB sta lokacijsko omejena in tehnološko zastarela, medtem ko internet že danes predstavlja glavno infrastrukturo za spremljanje televizije. Prehod s FM na začasni DAB in nato na internet bo trajal, dokler vsi avtomobilski proizvajalci ne sledijo Tesli in vozila opremijo z brezplačnim dostopom do interneta za posodobitve in multimedijo. Prav zato je Radio Brežice Eu vsaj deset let pred časom in ga v avtomobilu poslušajo večinoma uporabniki Android auto, Apple CarPlay, TuneIn in ostalih avtomobilov z internetno povezano multimedijsko programsko opremo.

Najin radio ima izrazito lokalno usmerjen program, ki pomembno prispeva h kuriranju novic za lokalno skupnost, naj pri tem poudarim, da tudi iz Posavskega obzornika, promociji dogodkov in glasbenih ustvarjalcev. Vsaka peta skladba vključuje vsaj enega lokalnega glasbenika, avtorja ali aranžerja, ob nedeljah pa se predvaja izključno lokalna glasba. Radio ostaja eden najbolj dostopnih medijev – dobesedno v žepu.

Kako vidite pomen dejanskega novinarskega pokrivanja terena, Maks? Tudi sami to dostikrat prakticirate in s kamero ovekovečite predvsem dogajanje v mestu. Menite, da uporabniki oz. javnost to še ceni ali ji je vseeno, od kod prihajajo informacije, ki jih prebere/sliši/vidi v medijih?
Maks: Novinarsko pokrivanje terena je izjemno pomembno ne glede na to, če javnost tega morda danes ne ceni. Zagotovo bodo nekoč cenili informacije v besedi in sliki, ki bodo vsaka posebej kot kamenček v mozaiku tvorile pomembno sliko naše zgodovine in razvoja lokalnega okolja. Velike medijske hiše, kot je npr. nacionalna televizija, ne morejo v celoti pokrivati vseh lokalnih dogodkov, in to se vidi tudi v pokrivanju našega MOPF Brežice.

'Odkar vem zase, gojim ljubezen do igrač z ekrani in tipkami.' To piše na vašem Instagram profilu. Vam to predstavlja kot neko zasvojenost v pozitivnem smislu seveda?
Maks: Res je. Sem programer in razvijam različne spletne aplikacije v različnih programskih jezikih, tudi davčna blagajna Edix z materialnim poslovanjem v okolju Windows je moj izdelek. Začel sem v 5. razredu osnovne šole, in ker si računalnika takrat nisem mogel privoščiti, sem programe pisal kar v zvezek in jih preizkušal na šolskih računalnikih. Zdaj kupujem vse 8- in 16-bitne računalnike iz tistega obdobja ter ob spremljanju razvoja programskih jezikov in operacijskih sistemov neverjetno uživam.

Kako sicer gledata na dogajanje v Brežicah in razvoj v vseh teh letih?
Brigita in Maks: Brežice so topel kraj delovnih ljudi, ki vsak posebej prispevamo k bogatemu kulturnemu dogajanju. Nekateri kot ustvarjalci in ostali kot gledalci, bralci ali poslušalci. V zvezi s festivalom dobiva veliko pohval, ki nama osebno pomenijo vse in so velika motivacija za nadaljnje delo. Bralci morda ne vedo, da je za kulturni razvoj naše občine v veliki meri zaslužna prav Občina Brežice, ki po najinem mnenju izdatno prispeva k razvoju lokalne kulture, tako kot bi morala vsaka slovenska občina, ki ne želi samo ohraniti, ampak tudi spodbuditi razvoj kulture na lokalnem in posledično tudi državnem področju.

Zakaj se vama zdi Posavski obzornik pomemben za lokalno skupnost, regijo? Kaj predstavlja vama?
Brigita: Posavski obzornik je za nas Posavce kot domača beseda, ki jo vsakih 14 dni prinese poštar. Ni le vir informacij, je vez med kraji, generacijami, ljudmi. V njem se zrcali naš vsakdan; od kulturnih dogodkov, športnih uspehov, lokalne politike pa vse do zgodb, ki jih pišejo običajni ljudje z neobičajno toplino. Kot nekdo, ki živi in dela v tej regiji, vem, kako pomembno je, da imamo medij, ki nas ne le obvešča, ampak tudi povezuje. Posavski obzornik je naš skupni album spominov, dosežkov in upanj – in prav zato ostaja nepogrešljiv del posavske identitete. Kot pevka pa sem še posebej hvaležna, da z veseljem delite glasbene novičke nas, domačih glasbenikov, z domačimi bralci. Takšna podpora pomeni ogromno.

Maks: Brez Posavskega obzornika skorajda ne bi bilo novic na Radiu Brežice Eu. Posavski obzornik je zanesljiv, verodostojen in vsebinsko bogat vir, ki ga na našem radiu izredno cenimo.

Rok Retelj

Pogovor je objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 11. septembra 2025.

#povezujemoposavje