Dubravka Kalin: Družba se ne gradi z decibeli, temveč z vsebino

V četrtek je v Domu kulture Radeče potekala osrednja radeška občinska slovesnost v počastitev Prešernovega dne, slovenskega kulturnega praznika, ki ga praznujemo 8. februarja.

Na slovesnosti je letošnje priznanje Ivana Pešca za posebne dosežke in uspešno delovanje na področju kulture prejela Andreja Burkelc Klajn. Slavnostna govornica je bila domačinka Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Živahen in igriv kulturni program so z odliko izpeljali najmlajši iz vrtca ter učenki GŠ Laško – Radeče.

PREJEMNICA PRIZNANJA IVANA PEŠCA

Župan Tomaž Režun je na prireditvi podelil posebno skulpturo, poimenovano po prizadevnem kulturnem ustvarjalcu Ivanu Pešcu, dolgoletni predsednici in gonilni sili Prosvetnega društva Vrhovo Andreji Burkelc Klajn. V obširni obrazložitvi je bilo predstavljen njeno večdesetletno delovanje v društvu, prežeto s predanostjo, odgovornostjo in ljubeznijo do kulture, ljudi in domačega okolja. Nagrajenka, ki bo v letošnjem septembru praznovala sedemdeset pomladi, se je rodila v družini, ki je bila že po tradiciji tesno povezana s kulturnim delovanjem. Njena starša, Anica (roj. Martinšek) in Franci Burkelc, sta bila aktivna člana domačega prosvetnega društva, ki je v lanskem letu praznovalo 70-letnico delovanja. Andreja je že v otroških letih sodelovala v otroški gledališki skupini, kasneje pa je bila članica folklorne skupine. V višjih razredih osnovne šole je poleg igranja v otroških in mladinskih predstavah sodelovala še kot šepetalka pri odrasli gledališki skupini. Po končani srednji farmacevtski šoli v Ljubljani se je vrnila v domači kraj in prevzela režijo manjših gledaliških del ter pripravo kulturnih prireditev. Društvo je organiziralo tudi odmevne občinske proslave in druge kulturne dogodke. Pod njenim vodstvom je društvo postalo prepoznavno na državni in mednarodni ravni, predvsem po uspehih gledališke skupine Žaba gleda&išče, v kateri uspešno ustvarjata tudi njeni hčerki, Katarina in Urška.

Prosvetno društvo Vrhovo, ki ga je vodila zadnjih 25 let, je poleg gledaliških skupin združevalo tudi športne dejavnosti, vadbo joge in plesa za krajane ter otroške ustvarjalne delavnice za ohranjanje tradicije, a velika odgovornost in skrb je bilo tudi vzdrževanje Prosvetnega doma Vrhovo, ki so ga krajanke in krajani zgradili s prostovoljnim delom leta 1955. Posebej pomembna je bila zunanja prenova doma leta 2005, pri kateri je Andreja ob izjemni podpori moža Martina vodila gradbeni odbor in s tem prispevala k ohranitvi ter posodobitvi kulturne infrastrukture v Vrhovem. Pod njenim vodstvom je bila kasneje prenovljena tudi notranjost prosvetnega doma.

Na njeno pobudo je bil leta 2019 organiziran prvi festival slovenske goveje juhe, ki je postal edinstven kulturno-kulinarični dogodek v Sloveniji. Istega leta je za svoje dolgoletno delo, vztrajnost in predanost kulturi na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku prejela najvišje občinsko priznanje – zlatnik Občine Radeče. Lansko leto je po 25 letih vodenje društva predala mlajši generaciji, a ostaja aktivna članica, mentorica otroške gledališke skupine, svetovalka in iskrena podpornica ljubiteljske kulture. Njeno dolgoletno ustvarjalno, vodstveno in povezovalno delo predstavlja izjemen zgled kulturnega prostovoljstva.

Življenje in delo Andreje Burkelc Klajn torej že desetletja bogatita kulturni utrip Vrhovega in Občine Radeče. S svojim vztrajnim in predanim delom nadaljuje poslanstvo svojih prednikov – povezovati ljudi skozi kulturo, prostovoljstvo in spoštovanje tradicije. Pri tem ji sledijo tudi njeni družinski člani kot podporniki in soustvarjalci.

KULTURA NE MARA HRUPA

Slavnostna govornica Dubravka Kalin je s svojim govorom spodbudila k razmisleku o našem odnosu do kulture in do nas samih. Njene besede so kulturo osvetlile v nekoliko drugačni luči, kot jo poznamo ali o njej govorimo, predvsem skozi prizmo naših dejanj, ki nam niso vedno v ponos.

»Zdi se, da svet znova deluje brez voznega reda, brez skupnega ritma, brez jasne smeri. Okrog nas je vse več jeznih ljudi brez jasne prihodnosti, brez občutka, da jih kdo vidi ali sliši. Cankar je tovrstno stanje odlično ujel z ostro podobo teka za vozom. Tudi danes se pogosto zdi, da tečemo za vozom – za vozom hrupa, afer, kratkoročnih interesov, algoritmov in trenutnih čustev – namesto da bi se ustavili, premislili in prevzeli vajeti v svoje roke,« je bila jasna in neposredna.

»Živimo v času paradoksov. Na eni strani v času kulture molka, ko se preprosto umaknemo, ko bi morali spregovoriti. Hkrati postajamo družba hrupa, kričanja, celo izsiljevanja. Naša sposobnost pozornega spremljanja sveta se krči na dolžino posnetkov na TikToku – nekaj deset sekund,« je nadaljevala in dodala, da v takšnem ritmu ni prostora za razmislek, argument in dialog, kajti razlike v mnenju se vse pogostoje razumejo kot osebni napad. »Družba se ne gradi z decibeli, temveč z vsebino,« je poudarila ter spodbudila k odgovornemu in spoštljivemu ravnanju, kjer se začne tudi kultura odnosov.

»Kultura ni zgolj program ali prireditev – kultura je način, kako govorimo drug z drugim, kako se strinjamo in kako prenašamo razlike. Kultura lahko ponudi prostor upočasnitve; ponudi lahko jezik, ki ne žali; ponudi lahko dialog tam, kjer vlada hrup; in skupni imenovalec v času, ko se družba drobi na mehurčke. Kultura naj bo prostor, kjer se učimo poslušati, ne le govoriti, kjer se učimo sprejemati nesoglasja brez sovraštva in kjer majhen narod ne pozna majhnih ljudi, temveč odgovorne in intuitivne ljudi širokega duha,« je strnila svoje misli in zanje prejela dolg ter močan aplavz.

IGRIVOST IN ISKRENOST OTROŠKEGA SVETA

Otroci so naše največje bogastvo, znano pa je tudi, da jih je imel rad tudi dr. France Prešeren. Otrokom je pogosto podarjal fige, zato so ga klicali dr. Fig. Tokratna prireditev v spomin na velikana slovenske besedne umetnosti je v ospredje postavila Prešernove pesmi, otroci iz vrtca pa so pod vodstvom mentoric in mentorjev na prikupen način izvedli zanimive točke skozi recitacije, zapete otroške pesmi in ples. Navdušil je tudi najmlajši voditeljski par v vlogi Julije in Prešerna.

Na odru je bilo igrivo, sproščeno in živahno – predvsem pa prisrčno. V skupen venček je kulturne cvetove spretno povezoval Anže Rus, tudi sam eden izmed tistih, ki mu je lepa govorjena beseda kot ljubiteljskemu gledališčniku še posebej blizu.

S. R., foto: S. Radi, R. Jakšič

#povezujemoposavje