Čez 12 dni otvoritev Mencingerjeve hiše

Ob natanko 536-letnici podelitve mestnih pravic Krškemu, 5. marca, bo v starem jedru mesta odprta prenovljena Mencingerjeva hiša. Organizacijsko bo deloval kot enota Kulturnega doma Krško oziroma pod njegovim okriljem delujočega Mestnega muzeja Krško. Otvoritev in načrtovane vsebine v objektu, ki ga bodo poleg muzejske dejavnosti postopoma zapolnile še nekatere dejavnosti oziroma družbe in organizacije neprofitnega značaja, so danes predstavili krški župan mag. Miran Stanko, direktorica Kulturnega doma Krško Katja Ceglar ter konservatorja Alenka Železnik in Mitja Pergar.

Kot je dejal župan Stanko, je s tem narejen še korak več k lepši podobi mesta, saj je več stoletij star in pretežno nevzdrževan objekt ne le kazil njegovo podobo, temveč je, umeščen tik ob glavni ulici,  predstavljal tudi nevarnost za odvijajoči promet oziroma udeležence v prometu in ostale sprehajalce. Potem ko je občina leta 2009 odkupila hišo od dedičev pisatelja, odvetnika in politika dr. Janeza Mencingerja (1838-1912) so obnovitvena dela stekla v letu 2011 in bila dokončana konec minulega leta. Investicija v obnovo znaša 2,8 milijona evrov, od tega je Občina Krško zagotovila 1,3 milijona evrov, po dobrih 700.000 evrov pa so pridobili iz naslova Evropskega sklada za regionalni razvoj ter državnih proračunskih sredstev.

Mencingerjev kompleks je sestavljen iz dveh, domala povsem identično zasnovanih hiš, ki ju je leta 1882 ob nakupu oziroma po obnovi združil v enovit objekt dr. Janez Mencinger. V njej je prebival vse do smrti leta 1912, hkrati pa je bil del objekta služil tudi kot mestna hiša, saj je bil dr. Mencinger med leti 1894 in 1986 tudi krški župan. Kot sta povedala konservatorja Železnikova in Pergar, je obnova razkrila vrsto presenetljivih in dragocenih odkritij, med drugim ostanke lesene arhitekture, ki se sicer zaradi klimatskih pogojev le redko ohrani in ki priča o gradnji in poselitvi na tem mestu že v srednjem veku, to je v obdobju med 13. in 14. stoletjem, ko se je trško jedro začelo oblikovati. Z dodatnimi raziskavami in obdelavo lesene konstrukcije prvotnega objekta, kot je dejal Pergar, bodo lahko še natančneje datirali, kdaj je bil les za namen gradnje tudi posekan. Do sedaj je bila primerljiva najdba lesene konstrukcije meščanske stavbe odkrita le v Krojaški ulici v Ljubljani in v Zagrebu. Sicer pa je celotna objekt služi kot lep primer arhitekture srednjega veka, renesanse, baroka in začetka 20. stoletja. Kot edinstvene na Slovenskem so tudi odkrite freske pod plastmi ometa s portretnimi upodobitvami iz druge polovice 16. stoletja in dveh grbov, ki izpričujejo plemiški izvor hiš tedanjega krškega gospostva, pa tudi, da je imel protestantizem na tem območju   veliko večji pomen.

V teh prostorih, kot je povedala Ceglarjeva, bo urejena spominska soba dr. Janeza Mencingerja z restavriranim pohištvom, pečjo, lesenim podom, klavirjem in drugimi predmeti, medtem ko bodo v del pritličja umestili zbirko tehnične in industrijske dediščine. Poleg navedenega si bodo obiskovalci mesta lahko ogledali tudi rekonstruirano sušilnico sadja. Muzejskemu delovanju bo namenjenih kar 1.000 m2 uporabnih površin.

Otvoritev bodo 5. marca (ob 17. uri) popestrili nekdanji prebivalci mesta, poleg likov iz Mestnega muzeja (Janeza Vajkarda Valvasorja, Ane Maksimilijane in Regine Konstance Valvasor, Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina) še dr. Janez Mencinger, ki ga bo upodobil Boštjan Arh. Poleg vodenega ogleda po objektu bo predvajan film Zgodba o dediščini mesta Krško, razstavljeno pa bo tudi lepo število arheoloških najdb.

B. M.