Flisarjevo Dekle, ki bi raje bilo drugje

V četrtkov večer je v Dvorani Savice Zorko v Knjižnici Brežice potekala prireditev, ki so jo pripravili ob zaključku posavskega bralnega projekta. V goste so povabili Evalda Flisarja, avtorja knjige Dekle, ki bi raje bilo drugje, ki je bila na predlaganem bralnem seznamu. Z njim se je pogovarjala Janja Rostohar ter odstirala tako pisateljevo življenjsko pot, kakor tudi vrelec pisateljeve domišljije. Zbrani so iz njegovih domiselnih besed, ki so se kot v igri prepletale v sozvočje stavkov, lahko slišali, da je nemogoče napisati zgodbo, ki ne bi bila vsaj delno vzeta iz resničnega življenja.

„Lahko rečem, da sem 80 odstotkov vsega, kar je zapisanega v knjigah, tudi sam doživel," je med pogovorom dejal Flisar in nadaljeval, da je sicer v njegovih delih še največ občutkov, ki so avtobiografski. „Če avtor vsaj približno ne doživi kaj podobnega v resničnem življenju, njegova zgodba ne prepriča, zato so vedno prisotni občutki, ki dajo zgodbi težo." Zase tudi pravi, da je večni popotnik, saj je prepotoval že 93 držav. „Ampak, ko sem se nocoj odpeljal v Brežice, sem se znašel na hrvaški meji," je popestril pripoved in nadaljeval, kako mu je potem uspelo priti v knjižnico. Z voditeljico sta v nadaljevanju podoživljala tudi vsebino iz dela Dekle, ki bi raje bilo drugje, pisatelj pa je odgrnil celo malce zasebnosti in zbranim zaupal, kdaj ga je minilo pogrešanje, ki se ga je oklepalo skozi vse življenje. V srečni zvezi se mu je namreč pred šestimi leti rodil sin. Za konec prijetnega klepeta pa je dodal, da svoja dela ustvarja le doma za mizo, na popotovanjih pa ne piše.

Kot je za zaključek strnila nekaj statističnih podatkov Maja Frigelj, je v brežiški knjižnici v bralnem projektu Posavci beremo skupaj sodelovalo 31 bralcev, od tega jih je 20 prebralo vsaj pet knjig iz ponujenega seznama. „Izpolnjenih kazalk smo našteli kar 192, med najbolj branimi pa so bile Angel pozabe Maje Handerlap, Paloma negra Mihe Mazinija, Dekle, ki bi raje bilo drugje Evalda Flisarja in Da me je strah Maruše Krese," je še povedala Frigljeva, direktorica knjižnice mag. Tea Bemkoč pa je zavzetim bralcem podelila knjižne nagrade.

M. H.