Forma viva – 50 let

Mednarodni kiparski simpozij Forma viva, najstarejša kontinuirano delujoča kiparska manifestacija v Evropi, praznuje 50-letnico delovanja in ob tem jubileju je Galerija Božidar Jakac (GBJ) Kostanjevica na Krki v petek zvečer v Lamutovem likovnem salonu pripravila otvoritev dokumentarne razstave z naslovom »Forma viva – 50 let«, ki jo je zasnoval kustos Goran Milovanović.

Direktor kostanjeviške galerije Bojan Božič je med številnimi udeleženci otvoritve razstave posebej pozdravil začetnika Forme vive v Kostanjevici na Krki, nekdanjega ravnatelja tamkajšnje osnovne šole in ustanovitelja Galerije Božidar Jakac Lada Smrekarja. »Ob tej priložnosti bi rad poudaril, da je 50-letnica priložnost za ponovne povezave med vsemi posameznimi delovišči, priložnost za premislek o morebitnih spremembah ter o tesnejši povezanosti, ki bi mednarodni simpozij kiparjev tudi formalno ponovno umestila v nacionalni program. Za samo Kostanjevico na Krki pa je to resna priložnost, da premisli, kako bo bogastvo, ki ji je dano in ga je skozi vsa leta soustvarjala, naložila v svoj prihodnji razvoj,« je dejal Božič in se zahvalil vsem, ki so sodelovali ali kakorkoli pomagali pri dosedanjih simpozijih.

»V vseh teh letih je Forma viva doživljala vzpone in padce. Obojih je bilo veliko in bili so intenzivni v obe smeri. Toda kljub vsem tegobam je prvih 50 let dočakala v solidni kondiciji. Še je živa in to je tisto, kar največ šteje,« je vpogled v zgodovino simpozija začel avtor dokumentarne razstave Goran Milovanović. Za uradni začetek prvega mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva, katerega idejna pobudnika sta bila kiparja Janez Lenassi in Jakob Savinšek, za njegov začetek pa imajo poleg že omenjenega Lada Smrekarja največ zaslug učitelj Jože Jankovič ter zakonca dr. Franc in Vilma Pirkovič, velja 4. julij 1961, čeprav so prva dleta zapela že 26. junija tega leta, ko je v Kostanjevico prišel prvi udeleženec, kipar Shanko Chaundhuri iz Indije. Prvotnima deloviščema v Kostanjevici (kjer so ustvarjali iz hrastovega lesa) in v Seči pri Portorožu (kamen) sta se kasneje pridružila še Ravne na Koroškem (železo) in Maribor (beton). Sprva vsakoletni simpozij je prešel na bienalno raven, z osamosvojitvijo Slovenije pa je v Kostanjevici zamrl do leta 1998, za kar gredo zasluge direktorju Božiču. 

Slavnostni govornik je bil predsednik Slovenskega muzejskega društva in predsednik sveta zavoda GBJ dr. Andrej Smrekar, kot sina Lada Smrekar priča začetkom simpozija in njegov kasnejši sodelavec. »Čeprav se je Kostanjevica ob nastanku simpozija že začela vzpostavljati kot vidno regionalno kulturno središče, lahko z vso odgovornostjo trdim, da je Forma viva Kostanjevici prinesla napredek. Forma viva je povezala Kostanjevico s kraji v Sloveniji in s svetom,« je poudaril dr. Smrekar. Razstavo je formalno odprl kostanjeviški župan Mojmir Pustoslemšek.

Na letošnjem jubilejnem simpoziju, ki poteka med 1. in 30. julijem, sodelujejo kiparji Denis Krašković iz Hrvaške, Karen Macher Nesta iz Peruja in Reinhold Neururer iz Avstrije. Simpozij bodo zaključili 30. julija s svečano umestitvijo novih skulptur v Formo vivo, ki se razprostira okrog Galerije Božidar Jakac.

P. P.