Galerija Božidar Jakac v letu 2026: poudarek na zbirki Toneta Kralja

Potem ko so uspešno zaključili leto 2025, v katerem so uspeli realizirati uspešen in odmeven razstavni program, so v Galeriji Božidar Jakac Kostanjevica na Krki zastavili pester razstavni program za leto 2026.

Začetek leta 2026 v Galeriji Božidar Jakac - Muzeju moderne in sodobne umetnosti zaznamuje nadaljevanje jubilejnega programa z razstavo Smeri razvoja: Zbirka Gorjupove galerija in razstavo Dušana Fišerja v nekdanji samostanski cerkvi. Izrazit poudarek v letošnjem letu bo na predstavitvi Zbirke Toneta Kralja, s katero bodo spomladi gostovali v Narodni galeriji v Ljubljani, jeseni pa odprli novo stalno postavitev v Kostanjevici na Krki. Sicer pa program sledi, kot so sporočili, večletni razstavni strategiji hiše in vključuje pregledne in mednarodno povezane projekte, predstavitve uveljavljenih in mladih avtorjev ter tematske skupinske razstave, ki odpirajo vprašanja sodobne družbe, identitete, materialnosti in odnosa do okolja.

V letu 2026 je predviden tudi začetek obnove dela severozahodnega trakta in izboljšav dostopnosti (vgradnja dvigala) v okviru kohezijske interpretacije Nature 2000 ter nadaljnje povezovanje kulturnih vsebin s krajino in parkom skulptur.  

PODROBNEJŠI CELOTNI PROGRAM GALERIJE BOŽIDAR JAKAC V LETU 2026

Bogdan Borčić in Karel Zelenko: V dialogu
8. februar 2026 – 26. januar 2027
Grafični kabinet Bogdana Borčića

Letos bo na ogled dvajseta postavitev Grafičnega kabineta Bogdana Borčića, ki bo hkrati zaznamovala 100. obletnico rojstva Bogdana Borčića (1926–2014). Ob tej priložnosti bodo Borčićeva grafična dela postavljena v dialog z grafikami Karla Zelenka (r. 1925), enega ključnih predstavnikov slovenske grafike druge polovice 20. stoletja, ki je leta 2025 praznoval sto let.

Razstava sooča dve različni, a v zgodnjih obdobjih sorodni avtorski poetiki, ki sta se sočasno razvijali skozi drugo polovico 20. stoletja in pomembno prispevali k razvoju grafične umetnosti v slovenskem prostoru. Poseben poudarek bo namenjen delom iz 50., 60. in 70. let 20. stoletja, ko je bila Zelenkova miniaturistična grafika še posebej blizu Borčićevi umetniški praksi. Dialoška postavitev bo izpostavila ključne podobnosti in razlike med umetnikoma ter njun odziv na umetniške tokove časa.

Grafični kabinet Bogdana Borčića hrani 1072 grafičnih del ter 371 risb in skic umetnika. Vsako leto predstavlja izbran segment njegovega obsežnega opusa, od leta 2022 dalje pa razstave potekajo v dialogu z deli sorodnih umetnikov. Razstavo Bogdan Borčić & Karel Zelenko: V dialogu bo ob Borčićevi stoletnici rojstva spremljal tudi razširjen diskurzivni program s predavanji in okroglo mizo, namenjen poglobljenemu razmisleku o grafični umetnosti in Borčićevem opusu.
 
Nova postavitev stalne zbirke Toneta Kralja
oktober 2026
Galerija Božidar Jakac (stalna zbirka)

Prenova stalne postavitve zbirke Toneta Kralja je posodobitev interpretacije obsežnega opusa enega najpomembnejših slovenskih umetnikov 20. stoletja. Nova postavitev bo vključila tudi več pomembnih del, ki jih je Galerija Božidar Jakac pridobila v zadnjih letih, s čimer bo omogočen celovitejši vpogled v umetnikovo ustvarjanje in razvoj njegovega likovnega izraza. Prenova bo temeljila na sodobnem kuratorskem pristopu, ki povezuje umetnikov slikarski, grafični in kiparski opus ter njegov družbeno angažiran kontekst. Nova postavitev bo zasnovana kronološko-tematsko, z jasnim poudarkom na Kraljevem humanističnem sporočilu in njegovi vlogi pri oblikovanju nacionalne identitete v 20. stoletju. Predstavljena bodo ključna dela iz zbirke GBJ, vključno z novo pridobljenimi deli, ki doslej še niso bila javno razstavljena. Postavitev bo zasnovana z mislijo na dostopnost za vse obiskovalce, z večjezičnimi in senzorno prilagojenimi vsebinami. Projekt je del širših prizadevanj galerije za dolgoročno kakovost interpretacije in za izboljšanje izkušnje stalnih zbirk, ki so temelj identitete institucije. 

VELIKO RAZSTAVIŠČE 

Gostujoča mednarodna razstava Jaka Babnik: Vprašanje pogleda
17. april – 29. avgust 2026
 
Razstava Vprašanje pogleda prinaša pregled skoraj dvajsetletnega umetniškega delovanja fotografa in umetnika Jake Babnika. V obdobju med letoma 2007 in 2025 je Babnik ustvaril vrsto odmevnih projektov, predstavljenih tako v razstavnem kot knjižnem formatu. V središču njegove prakse je opazovanje in beleženje sprememb v kulturni krajini neposrednega okolja, ki je vedno pogojena s kompleksnimi zgodovinskimi, družbenimi in političnimi okoliščinami.
 
Skozi podobe Babnik analizira raznolike sodobne družbene fenomene in razkriva notranje paradokse ter nesorazmerja sodobne družbe. Njegov opus odraža poglobljeno zanimanje za stanje duha današnjega časa ter vlogo podob pri oblikovanju kolektivnega razumevanja sveta. 
 
Onkraj akademije: Bosilj, Sekulić, Skurjeni, Tisnikar
26. september 2026 – 28. februar 2027
 
Skupinska razstava Onkraj akademije prinaša obsežen presek delovanja štirih izjemnih slikarjev druge polovice 20. stoletja: Ilije Bašičevića Bosilja, Save Sekulića, Matije Skurjenija in Jožeta Tisnikarja ki predstavljajo znotraj širše regije vrhunec umetniške produkcije samoukov v drugi polovici 20. stoletja in so del pomembnih mednarodnih zbirk (Collection de l’Art Brut (Lausanne), Centre Pompidou (Pariz), Sammlung Zander (Köln), Muzej naivne umetnosti Zagreb in drugi).
 
Postavitev odpira prostor za novo vrednotenje njihovih opusov: od fantazijskih notranjih svetov in mitologij do intimnih, pogosto temnih podobnih univerzumov ter pretanjene simbolike, ki se izmika enoznačnim razlagam. Razstava se ne ustavi pri oznakah 'naivno' ali 'samouško', temveč pokaže, kako avtorji gradijo kompleksne vizualne sisteme, ki so hkrati vpeti v čas in radikalno samosvoji.
 
Razstava je plod sodelovanja z Muzejem naivne i marginalne umetnosti iz Jagodine (Srbija), Muzejem Matija Skurjeni iz Zaprešića (Hrvaška), Koroško galerijo likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca ter zasebno zbirko Zander iz Kölna (Nemčija). 

NEKDANJA SAMOSTANSKA CERKEV 

Ana Sluga
maj – avgust 2026

Razstava Ane Sluga v nekdanji samostanski cerkvi nadaljuje programsko linijo galerije, ki prostor namenja izraziteje ambientalnim in celostno zasnovanim projektom. Umetnica se predstavlja s premišljenim izborom del, v katerih združuje figuraliko, psihološko napetost in specifičen občutek srhljivega vsakdana, značilen za sodobni čas.

V njenem opusu izstopajo prepoznavni portreti - zlasti portreti žensk - ki ne delujejo kot klasične upodobitve, temveč kot prizorišča notranjih stanj, zamolčanih odnosov in subtilnih premikov moči. Razstava tematizira iskanje jezika za oris realnosti prve četrtine 21. stoletja: negotovosti, preobremenjenosti z informacijami ter krhkosti bližine. Njena dela se s svojimi metaforičnimi pomeni naslanjajo na nekatera temeljna eksistencialna vprašanja o vlogi posameznika v družbi in spodbujajo diskurz o tem, ali je človeška narava res tako okrutna, nesočutna in sebična, da na koncu vedno prevladajo tisti najbolj kratkoročni in neposredni cilji.

Postavitev je zasnovana v dialogu s prostorom cerkve, ki s svojo arhitekturo poudari dramaturgijo del in okrepi občutek celostne izkušnje - od tihe kontemplacije do intenzivnejših emocionalnih odzivov.
 
Kristian Kožul: 1573
september 2026 – februar 2027

Razstava zagrebškega umetnika Kristiana Kožula 1573 bo v izrazito ambientalni luči predstavila njegovo najnovejšo produkcijo. Naslov se navezuje na Slovensko-hrvaški kmečki upor iz leta 1573, prelomni zgodovinski dogodek, ki ga Kožul obravnava kot izhodišče za razmislek o kolektivnem spominu, simbolnih pomenih upora ter o načinih, kako zgodovina učinkuje v sedanjosti.
Umetnik je znan po delu z raznolikimi materiali in po kiparskih ter instalacijskih pristopih, ki preizprašujejo odnos med predmetom, prostorom in gledalcem. V nekdanji samostanski cerkvi bo razstava oblikovana kot celostna prostorska izkušnja, ki obiskovalca vodi skozi napetost med monumentom in fragmentom, med zgodovinskim spominom in sodobno izkušnjo.

Kožul s svojimi novejšimi deli obravnava sodobno pojmovanje izjemno pomembnega zgodovinskega dogodka: Slovensko-hrvaškega kmečkega upora iz leta 1573. Sprašuje se o tem, kakšen je simbolni pomen tega dogodka danes, v obdobju prevlade individualizma, neoliberalizma, potrošništva in avtonomnih tehnologij, ter naslavlja temeljna vprašanja o pregovorni darvinistični človeški naravi, ki naj bi vselej določal zakon močnejšega.  

LAPIDARIJ 

Nika Batista
april – julij 2026

V lapidariju se bo predstavila mlada umetnica Nika Batista, katere praksa prepleta performans, oblikovanje in prostorsko postavitev. Razstava izhaja iz različnih percepcij čustvovanja in čustev ter raziskuje, kako se emocionalna stanja materializirajo - v gibu, predmetu, zvoku ali svetlobi - in kako jih lahko razstavni prostor okrepi ali predrugači.

Postavitev je zasnovana kot situacija, ki obiskovalca aktivno vključi: dela niso le za ogled, temveč sprožajo odzive, ustvarjajo nove asociacije in gradijo čustvene povezave. Umetnica pri tem izhaja iz občutljivosti do materialov in detajlov ter iz potrebe, da se v prostoru oblikuje celostna, telesno doživeta izkušnja. Ker je čustveno doživljanje pogosto tudi telesno, bo umetnica uporabljala tekstil, material, ki je fizično in včasih čustveno blizu človeku ter nosi spomine in zaznave.

Razstava se bo odzvala na specifike lapidarija in z umestitvijo del poudarila dialog med sodobno umetniško gesto in zgodovinskimi plastmi prostora. 
 
Umetelno: Tin Dožić, Simon Goritschnig, Lara Reichmann, Andrea Zabric
julij 2026 – januar 2027

Mednarodna skupinska razstava z naslovom Umetelno se bo posvetila pomenu t.i. umetnih in umetelnih struktur, materialov in svetov, ki se pojavljajo v različnih sferah vsakdanjega življenja v sodobnem svetu. Kritično bo naslovila odprto vprašanje delitve na »naravno« in »umetno«, ki se pogosto izkaže za zavajajoč koncept, saj so vsi današnji umetni materiali produkt izkoriščanja naravnih virov. Razstava bo soočila dela in prakse zelo raznolikih umetnikov: Simona Goritschniga (AT), Tina Dožića (HR), Gaie Radić (HR), Lare Reichmann (SI) in Andree Zabric (SI), ki se na različne načine posvečajo fenomenom umetno ustvarjenih objektov in podob, antropogenih struktur, materialov in virtualnih svetov. Razstava sodi v programski ciklus, ki se aktivno posvečajo odnosu človeka do svojega okolja. Vsa dela bodo pazljivo umeščena v specifični prostor lapidarija, kjer bo dialog med arhitekturno-historičnim ambientom in sodobnimi umetniškimi intervencijami tvoril osrednji del izkušnje. 

GOSTUJOČE RAZSTAVE IN SODELOVANJA 

Tone Kralj (1900‒1975) – Gostovanje v Narodni galeriji
16. april – 30. avgust 2026
 
Gostujoča razstava bo predstavila nekatera ključna dela Toneta Kralja iz zbirk Galerije Božidar Jakac in Narodne galerije iz Ljubljane. Galerija Božidar Jakac hrani reprezentativen in pregleden korpus del Toneta Kralja, ki je deloma na ogled javnosti v sklopu stalne muzejske razstave. Na tokratni razstavi pa bodo predstavljena tudi na novo pridobljena dela in dela, ki že dolgo niso bila na ogled javnosti. Izpostaviti velja monumentalno delo Saloma, 1931, katerega restavriranje v Restavratorskem centru ZVKDS ravno končuje konservatorsko-restavratorska svetovalka Zoja Bajde, da bo v polnem sijaju prvič na ogled javnosti. Tone Kralj velja za enega najbolj lucidnih in prepoznavnih slovenskih umetnikov 20. stoletja, njegov opus pa, predvsem po zaslugi dr. Pelikana, v zadnjih letih znova vzbuja mednarodno zanimanje.
 
Gostovanje je del širšega sodelovanja institucij pri predstavljanju nacionalne dediščine in omogoča, da se dela iz Kostanjevice na Krki predstavijo širši javnosti v osrednji slovenski nacionalni ustanovi. 
 
Srečko Kosovel - sodelovanje pri razstaviCankarjev dom, Ljubljana
16. september 2026 - 14. februar 2027
 
Galerija Božidar Jakac bo sodelovala pri pripravi in izvedbi razstave, posvečene Srečku Kosovelu, v Cankarjevem domu v Ljubljani. Projekt bo Kosovela predstavil kot enega ključnih modernističnih avtorjev, katerega delo se tudi danes bere presenetljivo aktualno - v razmisleku o družbi, etiki, tehnologiji in prihodnosti.
 
Razstava bo tematizirala raznolikost Kosovelovega opusa in njegovo sposobnost, da zaradi kompleksnosti in odprtosti omogoča vedno nova branja. Sodelovanje galerije prispeva k vsebinskemu in produkcijskemu povezovanju institucij ter k širšemu predstavljanju slovenske kulturne dediščine v osrednjem nacionalnem kulturnem prostoru.

P. P./vir: Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki