Goran Milovanović: Umetnost ni okras, temveč prostor etične drže

V poklon Francetu Prešernu kot simbolu slovenske kulturne zavesti in prejemnikom letošnjih priznanj za ustvarjanje na kulturnem področju se je minuli petek v krškem hramu kulture zvrstila osrednja krška občinska slovesnost v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Na njej je slavnostni govornik Goran Milovanović, direktor kostanjeviške Galerije Božidar Jakac, in član upravnega odbora Prešernovega sklada poudaril, da slovenski kulturni praznik ni le obeleževanje preteklosti, temveč je trenutek razmisleka o kulturi kot živi, skupnostni praksi, ki se rojeva iz ustvarjalnosti, predanosti in odgovornosti ljudi.

Goran Milovanović je ob tem poudaril, da profesionalna kultura predstavlja strokovni kompas, kakovost in mednarodno primerljivost, medtem ko ljubiteljska kultura predstavlja srce skupnosti, obe skupaj pa omogočata živ in odprt kulturni prostor. Kot zgled razumevanja kulture je govorec izpostavil Galerijo Božidar Jakac, njen zgodovinski nastanek ter pomen v regijskem in mednarodnem prostoru ter se poklonil ključnim osebnostim, kot sta Lado Smrekar in Tone Kralj: »Kot prvi ravnatelj naše galerije je Smrekar razumel, da kultura ni zaprta v dvorane, temveč mora biti skupno dobro. Njegov odtis je neizbrisen: od mozaikov tukaj v Kulturnem domu do monografije Krško skozi čas, ki še danes ostaja temeljni dokument tega kraja. Posebej zgovoren pa je njegov prispevek k nastanku monumentalnega spomenika Matiji Gubcu, ki stoji zunaj na trgu. Kip je nastal v takrat ravno obnovljeni opatovi dvorani kostanjeviškega samostana. Ta podatek ni zgolj zgodovinska zanimivost, temveč dokaz o izjemni povezanosti umetniškega ustvarjanja in lokalne podpore. Prav skozi takšna sodelovanja se je vzpostavil kulturni ekosistem, v katerem Krško in Kostanjevica nista bila zgolj prizorišči, temveč aktivna soavtorja slovenske kulture. Kot povezovalni element tega ekosistema stoji ime avtorja skulpture – Toneta Kralja – umetnika, ki je to našo lokalno izkušnjo znal povzdigniti na raven univerzalnega.«

Poklon tvorcu kipa Matije Gubca

Milovanović je poudaril, da je bil Tone Kralj evropsko relevanten in nagrajevan umetnik, obenem pa je bil tudi etična figura odpora proti fašizmu, saj je umetnost razumel kot dejanje odgovornosti, solidarnosti in poguma: »Ni šlo za umetnost, ki bi nastajala v udobju ateljeja, temveč za umetnost, ki je vstopala v javni prostor, v cerkve, v skupnosti, ki so bile pod nadzorom oblasti. Umetnost kot oblika odgovornosti. Morda je prav zato Tonetu Kralju tako blizu tudi motiv Matije Gubca – figura upora, solidarnosti in pravičnosti, ki presega zgodovinski trenutek. Gubec ni le zgodovinski junak, temveč simbol dostojanstva skupnosti, ki se ne odpove sebi, tudi ko je potisnjena na rob. In prav ta simbolna moč povezuje Kraljevo umetnost z vprašanji, ki niso zgolj zgodovinska, temveč tudi zelo sodobna. Če si danes, ob vseh družbenih napetostih, zastavimo vprašanje, kakšno vlogo ima umetnost v času pritiska, je odgovor, ki ga ponuja Tone Kralj, presenetljivo jasen: umetnost ni okras, temveč prostor etične drže. In to je lekcija, ki presega njegov čas – in nagovarja tudi našega.« 

V zaključku je govorec povezal tudi zgodovino s sodobnostjo in Krško predstavil kot prostor, kjer se tradicija nadaljuje v sodobnih, drznih in mednarodno usmerjenih kulturnih praksah, pri čemer je še posebej izpostavil ključno vlogo JSKD Krško in Društva zaveznikov mehkega pristanka (DZMP): »Zato se lahko iz nedrij DZMP-ja razvije Katarina Rešek Bogdanović, poznana pod umetniškim imenom Kukla, ki s svojimi filmi pobira nagrade po evropskih filmskih festivalih, zadnjo prav pred nekaj dnevi v Trstu, in zato se iz nedrij kulturnega društva Big bend Krško mladi odpravljajo na študij in nastope po svetu in bogato znanje prinašajo nazaj domov, ter ga tukaj zopet plemenitijo«, med drugim pa je izpostavil tudi letošnjo nagrajenko Prešernovega sklada, plesalko Matejo Bučar, katere rod izhaja iz Kostanjevice na Krki, ki je ime Krškega in Kostanjevice s »svojo vrhunsko umetnostjo ponesla na svetovne odre in nam s tem pokazala, da meja za duha preprosto ni.«

Podpora kulturi je naložba v ljudi

Gostitelj kulturne proslave, župan Mestne občine Krško Janez Kerin, je v uvodnem govoru obiskovalcem poudaril, da kultura v slovenskem prostoru predstavlja temelj narodne identitete, jezika in skupnih vrednot, in v ospredje postavil ljubiteljsko kulturo kot živo jedro lokalnega kulturnega prostora, ki temelji na prostovoljnosti, osebni predanosti in skupnem ustvarjanju. Kot je dejal, so na območju mestne občine zato ključni nosilci dogajanja kulturna društva, ki povezujejo generacije, ohranjajo dediščino in hkrati omogočajo sodobne oblike izražanja, s čimer ne bogatijo le lokalnega okolja, temveč tudi presegajo njegove meje in krepijo prepoznavnost občine v širšem prostoru. »Kultura ne nastaja sama od sebe – nastaja tam, kjer se posamezniki zavestno odločijo za sodelovanje, odgovornost in skupno ustvarjanje,« je dejal in v tem kontekstu izpostavil tudi vlogo Mestne občine Krško, ki z vlaganji v kulturno infrastrukturo izkazuje razumevanje, da je kultura pomemben del trajnostnega razvoja skupnosti in kakovosti bivanja: »Podpora kulturi je naložba v ljudi, v odnose in v skupni prostor, v katerem se učimo sobivati.« Govor je zaključi s čestitko Prešernovim nagrajencem, katerih delo predstavlja pomemben del kulturnega mozaika občine, ter s pozivom k nadaljnji vztrajnosti, predanosti in ustvarjalnemu navdihu: »Vaše delo dokazuje, da je kultura najmočnejša takrat, ko raste iz skupnosti in se vanjo tudi vrača.«

Tudi Uroš Brezovšek, predsednik Zveze kulturnih društev (ZKD) občine Krško, je osrednje poudarke v govoru namenil ljubiteljski kulturi, pri čemer je poudaril, da ljubiteljsko ustvarjanje ni zgolj dogodek, temveč proces, zgrajen iz prostovoljnega dela, vztrajnosti, poguma in odgovornosti do skupnosti in da v ozadju kulturnih dogodkov stoji obsežno, pogosto nevidno delo mentorjev, prostovoljcev in sodelavcev, ki tvorijo srce kulturnega življenja skupnosti: »Ljubiteljska kultura je odločitev – odločitev za čas, vztrajnost, pogum in skrb, da v kraju ostane nekaj lepega in povezovalnega.« Ob tem, kot je dejal, kulturno udejstvovanje pri ljudeh krepi občutljivost, sposobnost poslušanja in razumevanje drugačnosti: »V času globalnih napetosti in nasilja kultura deluje kot tiha, a trdna drža miru, dialoga in sočutja.« Ljubiteljska kultura je najbolj neposredno povezana z ljudmi, kraji in generacijami, zato so priznanja ZKD odraz vključenosti, pripadnosti in medsebojne podpore, pa tudi izraz hvaležnosti skupnosti za vložen trud, čas in predanost ustvarjalcem: »Vaše delo ni le osebni dosežek, temveč prispevek k temu, da je naše okolje bolj povezano, bolj odprto in bolj človeško,« je še dejal Brezovšek in govor zaključil s pozivom, naj kultura ostane prostor spoštovanja, miru, dialoga in skupnega ustvarjanja in še naprej resnično živi med ljudmi.

Zlata nagrajenca Marjan Poznič in Sonja Levičar

Ob izvrstnem spremljajočem kulturnem programu – povezovala ga je Petra Rep Bunetič, oblikovali pa Otroški pevski zbor OŠ Jurija Dalmatina Krško pod taktirko zborovodkinje Maše Žveglič Poljšak, sopranistka Anja Žabkar ob klavirski spremljavi Petre Jerič, ki je zapela uglasbeno poezijo Srečka Kosovela, s čimer so se snovalci programa poklonili tudi letošnji 100-letnici smrti poeta s Krasa, Kosovelovo poezijo pa sta z recitacijama ponesla med občinstvo tudi Manca Marinčič in Goran Miljanović, – sta krški župan in predsednik ZKD podelila letošnja Prešernova priznanja za dosežke in angažiranja na področju kulturnega delovanja.

Bronasto Prešernovo plaketo so prejeli: Tjaša Žagar, Anja Molan (obe Simfonični orkester Krško); Dejan Brečko, David Jukič in Gašper Letnar (vsi Pihalni orkester Krško); iz DKD Svoboda Senovo Goran Miljanovič, Elmir Ismić in v odsotnosti Uroš Ban; iz KD Leskovec pri Krškem Mirica Olovec in Karolina Cizerle ter iz KD Svoboda Brestanica Roman Pleterski. Med prejemnike srebrne Prešernove plakete sta se zapisali Nina Fritz in Tanja Topol iz Simfoničnega orkestra Krško, člana Pihalnega orkestra Krško Dejan Žnideršič in Boris Šeško, iz KD Leskovec pri Krškem Manca Marinčič in iz KD Svoboda Brestanica Anja Omerzu ter Miran Bračun. Prejemnik priznanja za dosežek leta je bil Pihalni orkester Krško za izvedbo celovitega projekta filmske glasbe Ennia Morriconeja v letu 2025, najvišji priznanji za kulturne dosežke – zlato Prešernovo plaketo – pa sta prejela Marjan Poznič iz DKD Svoboda Senovo ter Sonja Levičar iz KD Leskovec pri Krškem.

Marjan Poznič je že skoraj 50 let izjemno predan član Gledališke skupine DKD Svoboda Senovo in eden njenih ključnih ustvarjalcev. Odlikujejo ga obsežen igralski opus, velik razpon vlog, umetniška zrelost ter zanesljivost in odgovornost do gledališke skupine. Z dolgoletnim delovanjem je Poznič dal pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskega gledališka tako na Senovem kot širše. Sonja Levičar je od ustanovitve nepogrešljiva članica KD Leskovec pri Krškem in ena ključnih nosilk njegovega delovanja. Odlikujejo jo izjemna vsestranskost, dolgoletno organizacijsko in povezovalno delo ter aktivno ustvarjanje v več sekcijah društva. S svojo zanesljivo prisotnostjo v zakulisju in na odru pomembno prispeva h kakovosti in kontinuiteti prireditev, obenem pa s projekti, rokodelstvom in oživljanjem dediščine vidno bogati kulturni prostor.

B. M.

#povezujemoposavje