Grad Pišece slovesno odprl vrata javnosti

Sobota, 12. septembra 2026, je bila velik dan za Pišece in tamkajšnjo skupnost, saj so po več desetletjih prizadevanj za njegovo oživitev za javnost odprli grad Pišece. Po uradnem delu so si obiskovalci v vodenih skupinah grad lahko tudi ogledali.

Program ob ponovnem odprtju je potekal malo pod gradom, kjer so se za to priložnost združili trije orkestri – Godba Pišece, Pihalni orkester Kapele in Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi, vodila pa sta jih dirigenta Sebastjan Borovšak in mag. Daniel Ivša. Njihova glasba je pospremila tudi prihod ministrice za kulturo dr. Ignacije Fridl Jarc, ki je bila slavnostna govornica na otvoritvi.
 
Najprej je zbrane nagovoril brežiški župan Ivan Molan in med drugim poudaril, da se dediščine ne ohranja zato, da bi jo občudovali skozi zaprta vrata, ampak se jo ohranja zato, da jo lahko ljudje spoznajo, doživijo in razumejo ter da lahko iz preteklosti črpamo znanje in navdih za prihodnost. Dejal je, da so v občini lahko ponosni na obnovljene objekte, ki so del kulturne dediščine – grad Brežice, Vodovodni stolp, Mestna hiša, Banova domačija, železni most čez Savo in Krko, leseni mostovi čez Krko ter vsi kulturni večnamenski domovi po krajevnih skupnostih. »Danes z velikim veseljem tem objektom dodajamo tudi grad Pišece, ki ima velik pomen za kraj, tako kot Pleteršnikova domačija, saj je tako del kulturne dediščine kot priložnost za ohranjanje in razvoj podeželja, še posebej za Pišece, kjer je društveno življenje močno dejavno,« je poudaril Molan.

Grad zadnjih 12 let zaprt za javnost

Po županovih besedah se je zgodba o gradu Pišece začela leta 1999, ko je bil grad razglašen za kulturni spomenik državnega pomena in ga je država z zakonom prevzela v svojo last. Po prevzetju se z gradom ni dogajalo nič, kar so krajani opazovali z žalostjo, potem pa usodo gradu vzeli v svoje roke ter kot prostovoljci začeti urejati, skrbeti za okolico gradu in sam grad. Leta 2001 so ustanovili Društvo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Grad Pišece, ki je dolga leta prostovoljno skrbelo za osnovno vzdrževanje gradu in urejanje njegove okolice. Leta 2003 so pripravili projekt revitalizacije gradu Pišece v sodelovanju s Kozjanskim parkom, kar je bil projekt Akademije za varstvo narave, razvoj podeželja in regionalni razvoj. To je bila osnova, da je država leta 2004 začela dela infrastrukturne obnove, ki so trajala do leta 2010. Prva faza je obsegala predvsem konstrukcijsko in gradbeno sanacijo. Leta 2014 je država za grad pridobila uporabno dovoljenje, s tem je bila prenova zaključena. Žal je bilo iskanje najemnika in vsebine neuspešno. V tem času je grad spet propadal, tudi obnovljeni del. In spet je bilo društvo Grad Pišece tisto, ki je imelo pomembno vlogo pri tem, da sta okolica gradu in grad ostajala urejena in minimalno vzdrževana. V obnovo gradu je država do leta 2017 vložila 6,3 milijona evrov, od tega 2,5 milijona iz evropskih sredstev. Kljub temu je grad od leta 2014 do leta 2026 ostal zaprt za javnost, država pa je krila stroške rednega vzdrževanja v vrednosti okoli 25.000 evrov letno.

Občina in ministrstvo dosegla dogovor za postopno oz. fazno prevzemanje gradu

»Občina Brežice je spremljala zgodbo pišeškega gradu in sprejeli smo odločitev, da je treba nujno nekaj ukreniti. Decembra 2023 se je s sklepom ustanovila Komisija za pripravo načrta upravljanja gradu Pišece, v kateri so sodelovali predstavniki občine, Posavskega muzeja, Ministrstva za kulturo in Pišec. Sprejeta je bila odločitev, da Posavski muzej prevzame v upravljanje grad Pišece, občina pa zagotovi del potrebnih sredstev za zaposlitev in programe ter materialne stroške. Zavedamo se, da brez financiranja občine takšen objekt ne more normalno delovati,« je pojasnil župan. Po uspešnih dogovarjanjih je bila leta 2026 podpisana pogodba o upravljanju gradu med Ministrstvom za kulturo, Posavskim muzejem Brežice in Občino Brežice. Kot je še navedel, so s kulturnim ministrstvom dosegli dogovor za postopno oz. fazno prevzemanje gradu, saj bi bila drugačna rešitev finančno zahtevna. Tako bo ministrstvo še naprej izvajalo večje investicije in skrbelo za obnovo gradu, Občina Brežice in Posavski muzej pa bosta postopoma prevzela v upravljanje tiste grajske prostore, ki bodo urejeni za uporabo, ter razvijala programske vsebine. V oblikovanje vsebin pa so oz. bodo poleg muzeja vključena lokalna društva in druge institucije. Občina Brežice bo letno zagotovila tudi do 100.000 evrov za zaposlenega, programe in materialne stroške. Pogodba velja 20 let, prostori gradu pa se bodo prevzemali v treh fazah.

Župan Molan: Veseli smo, da se začenja oživitev še ene pomembne točke kulturne dediščine v občini

Župan se je ob tem zahvalil posavskim občinam, soustanoviteljicam Posavskega muzeja – Občini Kostanjevica na Krki, Mestni občini Krško in Občini Sevnica, da so podprle sklep za prenos gradu v upravljanje Posavskemu muzeju. Ob tem se je Občina Brežice zavezala, da bo nosila vse dodatne stroške, ki jih bo imel muzej s prenosom, je dodal. Zahvalil se je tudi društvu Grad Pišece, Posavskemu muzeju, Krajevni skupnosti Pišece, Ministrstvu za kulturo, članicam in članom občinskega sveta, članom Komisije za pripravo načrta upravljanja gradu Pišece, občinski upravi ter vsem krajanom in društvom iz Pišec, ki imajo še naprej pomembno vlogo pri ohranjanju gradu in urejanju njegove okolice. »Danes smo veseli, da se začenja oživitev še ene pomembne točke kulturne dediščine. Današnji dogodek pa je šele začetek, pred nami je še dolga pot, da bo ta pišeški biser postal prepoznavna kulturna in turistična destinacija. Verjamem, da nam bo s skupnimi močmi to tudi uspelo,« je svoj nagovor zaključil Molan.

Černelič Krošelj: V pripravah na odprtje gradu sodelovalo več kot 60 ljudi

Direktorica PMB Alenka Černelič Krošelj je povedala, da Posavski muzej skrbi za nepremično in premično, snovno in nesnovno dediščino Posavja že od leta 1949, pred njimi pa je nova pomembna naloga, ki so jo sprejeli z veliko odgovornosti in veselja. K številnim gradovom tega območja, ki so z različnimi lastniki in upravljavci povezani v skupnost Gradovi Posavja, zdaj dodajajo še grad Pišece. Zahvalila se je Ministrstvu za kulturo za zaupanje in Občini Brežice za neprecenljivo podporo v vseh oblikah. Opisala je, kaj se nahaja v gradu Pišece, ki je poln zgodb. Glede na razpoložljiv prostor so najprej izbrali samo štiri razstave. K sodelovanju so povabili zgodovinarja Borisa Hajdinjaka iz Maribora, ki je predstavil najstarejši del – viteze Pišečke in edino gospo, omenjeno v urbarju gospostva leta 1309 – gospo Pišečko. Kustosinja zgodovinarka Mihaela Kovačič iz muzeja je pripravila vpogled v življenje družine Moscon, o kateri se zdi, da vemo veliko, a se je temeljito raziskovalno delo šele začelo. Sodelavka muzeja kustosinja umetnostna zgodovinarka Andrejka Vabič Nose je razvijala zapletene klopčiče lastništev gradu in drugih povezav, upodobljenih v edinstveni sobani gradov, ki jih bodo obiskovalci raziskovali s pomočjo digitalne predstavitve. V drugem nadstropju so trije prostori namenjeni vsem, ki želijo sooblikovati življenje gradu. Gre za dve večji dvorani, ena od teh je ena soba prednikov, druga povezuje dve nadstropji z zavitim stopniščem, prvič odprtim, in balkonom, ki ponuja izjemen pogled, poleg teh pa je še ena soba za bolj intimna druženja. S pomočjo fotografij bodo lahko spoznali tudi notranjost zaenkrat še neobnovljene kapele pa tudi knjižnice, ki bi jo lahko rekonstruirali. »Hvala vsem sodelavcem, veliko vas je sodelovalo pri pripravah, posebej oblikovalki Darji Malarič, in vsem tistim, ki ste zadnje dni svoj dom zamenjali za grad Pišece,« se je zahvalila in navedla, da je v pripravah sodelovalo več kot 60 ljudi, v samem programu odprtja gradu pa več kot sto.

Grad bo odprt med četrtkom in nedeljo

Odprta vrata gradu ponujajo pogled v življenje vitezov Pišeških, družine Moscon in njihovega pomena za široko območje ter omogočajo izvedbo različnih dogodkov v grajskih prostorih in na razgibanem grajskem dvorišču. Življenje gradu, ki bo odprt od četrtka do nedelje od 10. do 16. ure, prvič torej v četrtek, 17. septembra 2026, bodo še naprej aktivno sooblikovali krajani, veselijo pa se obiskovalcev in nadaljevanja urejanja, da bi čim prej zaživel v celoti, je še navedla direktorica muzeja.

Skrivalnik, Radanovič in Škof postali Vitezi Pišečki

Černelič Krošelj je ob tej priložnosti skupaj z županom trem najbolj zaslužnim članom Društva za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Grad Pišece podelila naziv Vitez Pišečki. To so Peter Skrivalnik, Ivan Radanovič in predsednik društva Uroš Škof. Društvo bo še naprej pomemben partner, saj bodo še naprej skrbeli za park in okolico.

Ministrica Fridl Jarc: Grad Pišece je naložba v prihodnost

Slavnostni nagovor je pripadel ministrici za kulturo dr. Ignaciji Fridl Jarc, ki je od ravnateljice OŠ Maksa Pleteršnika Pišece Nuške Ogorevc in učenke Anje Ivnik v dar prejela modri stol z napisom ’prebujenje pišečke Trnuljčice’, z željo, da se nadaljuje začrtana pot urejanja gradu, česar se veseli vsa širša skupnost. V nadaljevanju je ministrica v svojem nagovoru med drugim povedala, da je grad Pišece eden redkih gradov, ki je bil v času upravljanja Ministrstva za kulturo skoraj v celoti obnovljen. »Po letih sistematične prenove, strokovnega raziskovanja, konservatorskega dela in predanega sodelovanja številnih posameznikov danes ne odpiramo zgolj obnovljenega gradu – odpiramo vrata prostoru, ki bo ponovno zaživel kot javni kulturni prostor. Zato danes izrekam iskreno zahvalo vsem, ki ste prispevali k tej zgodbi. Poseben pomen današnjemu odprtju daje tudi prehod gradu v upravljanje Posavskega muzeja Brežice. Prepričana sem, da bo Posavski muzej gradu vdihnil nove vsebine in novo energijo ter poskrbel, da bo postal prostor kulturnega ustvarjanja, srečevanja, raziskovanja in učenja. Grad Pišece je naložba v prihodnost, prostor, kjer se bodo lahko otroci srečevali z zgodovino svojega kraja, raziskovalci odkrivali nove zgodbe, umetniki iskali navdih in obiskovalci od blizu začutili bogastvo kulturne dediščine Slovenije. Naj Pišece postanejo prostor odprtosti, dialoga in sodelovanja. Naj bo današnji dan dokaz, da znamo kot skupnost prepoznati vrednost tega, kar smo podedovali, in da se zavedamo odgovornosti do tega, kar bomo zapustili prihodnjim rodovom,« je poudarila in dodala, da razglaša grad Pišece za odprtega.

Med obiskovalci odprtja gradu je bila tudi Marija Šprajcar iz Drameljška na Bizeljskem, ki je do svojega sedmega leta starosti z družino – prej se je pisala Žmavc – živela na gradu Pišece (med letoma 1954 in 1961). Kot nam je zaupala, ima zelo lepe spomine na preživeta prva leta svojega življenja med grajskimi zidovi. Z drugimi otroki so se veliko igrali, tako v gradu kot okoli njega. Spominja se, da jih je bilo strah iti v čisto spodnje prostore gradu, ker so jim starejši govorili, naj tja ne hodijo, oz. jim celo prepovedali. Ti prostori so bili temačni, brez oken. Takrat je po njenih besedah na gradu živelo približno deset družin z veliko otroki. Spominja se tudi, kako so spomladi nabirali zvončke, da so hodili v šolo v Pišece in so jih med potjo starejši otroci strašili, tako da so se jih bali, ter da je bilo v tistih časih veliko snega.

Sledil je slavnostni prerez traku tik pred vhodom v grad, ki so ga opravili ministrica, župan, direktorica PMB in predsednik društva Grad Pišece. Nato so sledili vodeni ogledi gradu, med drugim je bilo možno s pomočjo Društva zbirateljev Verigar Brežice s priložnostno razglednico in znamko pozdrave in vabilo za obisk gradu poslati daleč v svet. Za obiskovalce so pri gospodarskem poslopju pod gradom domačini pripravili tudi pogostitev z domačimi dobrotami.

Povezovalca programa ob odprtju gradu sta bila mlada Pišečana, dvojčka Katja in Blaž Plevnik.

R. R., foto: R. R. in Andrej Matjašič

#povezujemoposavje