Gradovi Posavja aprila 2026 s prvim festivalom

Na zadnji septembrski dan je v Malem avditoriju Posavskega muzeja Brežice potekala tiskovna konferenca mreže Gradovi Posavja, ki že enajsto leto daje poudarek na povezovanju upravljavcev in oblikovanju celotne ponudbe kulturnega turizma.

Predstavniki gradov in samostana so spregovorili o delu tega neformalnega združenja v zadnjih letih pa tudi o novosti leta 2026 – Festivalu Gradovi Posavja, ki se bo odvijal med 10. in 17. aprilom. Dogajanje bo na lokacijah vseh osmih udeleženih v mreži. Kot je povedala direktorica Posavskega muzeja Brežice, ki upravlja z gradom Brežice, Alenka Černelič Krošelj, gre za idejo, da v enem tednu festivalskega dogajanja opozorijo na raznolikost posavskih gradov.

Začetek festivala bo v sevniški Lutrovski kleti

Začelo se bo 10. aprila s koncertom novonastalega KD Slovenski orkester flavt v Lutrovski kleti pri gradu Sevnica. Direktorica upravljavca gradu KŠTM Sevnica Mojca Pernovšek je navedla, da izjemno akustično Lutrovsko klet, ki je razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, v zadnjih letih pomaga sanirati tudi država, saj so v kleti freske iz renesančnega obdobja, ki so bile deloma zasute oz. prekrite z ometom. S koncertom približno 60 akademsko izobraženih glasbenikov, ki še niso tako uveljavljeni, bodo tudi promovirali Lutrovsko klet kot turistični produkt. »To bo dobra priložnost, da bodo lahko v tako dobrem akustičnem okolju s svojo koncertno izvedbo ne samo pripeljali več ljudi, ampak naredili tudi dobro promocijo Lutrovske kleti,« je poudarila Pernovšek. Po njenih besedah se zgodovina in arhitektura, ki ju ponuja grad, lahko povežeta s kulinariko (v Sevnici s salamo in frankinjo). Vedno bolj priljubljena in prepoznavna je tudi njihova prireditev Sevniško grajsko poletje, v sklopu katere zadnja leta za nastope izbirajo širše prepoznavne izvajalce in opažajo, da tudi zaradi tega k njim prihajajo tujci. Omenila je še tematsko pot Gozd je kultura in energijsko pot, ki ju imajo na grajskem pobočju ter ju je treba posodobiti, digitalizacijo vsebin na gradu, oživitev sevniškega starega mestnega jedra (v sodelovanju s PMB jim je uspelo za ogled urediti brivsko-frizerski salon Kreutz).

11. aprila bo organiziran pohod do ruševin gradu Kunšperk. »Tudi če imamo ruševine gradu, je to priložnost, da lahko iz tega nekaj naredimo,« je dejala direktorica občinske uprave v Bistrici ob Sotli Ana Bercko in omenila, da je občina šla v odkup ter postala lastnica zemljišča, kjer se nahajajo ruševine gradu. »Ruševine so v takem stanju, da posegi niso mogoči. Obiskovalce bomo spustili do varnega območja, kjer se načrtuje tudi razgledna ploščad, kajti pogled s te točke je fenomenalen – videti je mogoče celo dolino Sotle in človek tam doživi blažen mir,« je poudarila. Čeprav pohodna pot do takrat verjetno še ne bo obnovljena, se bodo po njenih zagotovilih potrudili, da obiskovalci doživijo in vidijo Bistrico ob Sotli s širšo okolico. Dodala je, da je grad Kunšperk sicer propadel, a so se ohranili številni zapisi in legende o gradu, na čemer bodo v tej zgodbi gradili v prihodnje. »Pri nas se gremo sicer bolj mirni turizem, ki si ga želimo, poleg tega, da imamo veliko kolesarjev in pohodnikov, še naprej promovirati,« je še izjavila Bercko.

12. aprila bo pri ruševinah gradu Svibno v občini Radeče Ostrovrharjev večer, in kot je pojasnila direktorica KTRC Radeče Maja Istenič, bo poudarek na rodbini Ostrovrhar (grad Svibno oz. Svibno kot vasica se umešča pod grajski hrib, ki ima specifično obliko ostrega vrha), katere dediščina je tista, na kateri gradijo v Radečah in je močno vtkana v življenja domačinov. Dogajanje v Svibnem, idilični vasici nekaj kilometrov stran od Radeč, spretno vpletajo v njihovo turistično ponudbo, ki temelji na splavarjenju in rečnem prostoru ob reki Savi, je dodala. V program Ostrovrharjevega večera bodo vključili vsa vpletena društva v tej okolici (npr. Aktiv kmečkih žena Arnika, TD Ostrovrharji Svibno, KD Svibno), potekal bo srednjeveški sejem s prikazom različnih obrti, družabnimi igrami itd., osrednji del bo debata na temo Ostrovrharjev skozi oči zgodovinarja, obogatena z glasbo tega obdobja, zanimiva za obiskovalce bo tudi dramatizacija pripovedke Ostrovrhar in škrat v izvedbi KD Svibno, s čimer bodo na nek način tudi spomnili na zelo odmevno gledališko igro Viljem Ostrovrhar iz leta 2011.

13. april bo v Kostanjevici na Krki rezerviran za pohod po prvi krožni poti cistercijanov, ki je po navedbah direktorja Galerije Božidar Jakac, ki se nahaja v nekdanjem cistercijanskem samostanu, Gorana Milovanovića nastala kot del projekta Cisterscapes, pri čemer je omenil, da načrtujejo tudi še drugo krožno pot. Ob tem se je predstavnikom medijev, tudi Posavskemu obzorniku, zahvalil za spremljanje in poročanje o aktivnostih vseh udeleženih v projektu Gradovi Posavja, kajti »s tem projektom ne beležimo pokrajinskih mej, ampak so tovrstni projekti usmerjeni bistveno širše in mediji ste nepogrešljiv del tega«. Glede kostanjeviškega samostana je dejal, da gre razvoj stavbe sicer bolj počasi, kot bi si želeli, a februarja pričakujejo javni razpis za obnovo zahodno-severnega trakta, kjer bo umeščen prikaz naravnih danosti tega okolja skozi Naturo 2000. Po njegovih besedah bo to še dodaten segment, ki bo združeval točko, kjer natura sreča kulturo.

V drugo polovico festivala bodo 14. aprila vstopili z dogajanjem na gradu Mokrice, ki ga je direktorica prodaje in marketinga Term Čatež Alenka Mokrovič Pogačar označila za »oazo na eni izmed glavnih prometnic Ljubljana–Zagreb«. Omogočili bodo ogled gradu in njegove okolice – golf igrišč z 18 luknjami (potekala bo demo-ura golfa), angleškega parka z več kot 200 let starimi drevesi, različnih konferenčnih dvoran. Posebej je izpostavila tudi Restavracijo 1444 (ime je dobila po letnici, ko se je grad Mokrice prvič pojavil v pisnih virih), ki je ves čas odprta in bo ta dan obiskovalce privabila s kosilom. Omenila je, da je vinska klet gradu še v fazi obnove, tako da bi bila lahko do aprila že pripravljena tudi za ogled. V sklopu gradu Mokrice so na voljo tudi nastanitvene možnosti za organizirane skupine (od naslednje pomladi naprej pa bodo na voljo tudi individualne rezervacije), sicer ne prav v gradu, kjer sobe po hujših potresih v bližini čakajo še na obnovo, ampak v objektih v bližini (depandansa Forest hotela in na samem golf igrišču – Family Suites Mokrice). »Vedno poudarjamo, da smo gradovi Posavja po svoje tako različni, a še vedno smo vzor mnogim, kako je možno to različnost uspešno povezovati,« je še povedala Mokrovič Pogačar.

15. aprila bo na vrsti grad Podsreda, kjer bo potopisno predavanje svetovnega popotnika na kolesu Aleša Juvanca, ki je prevozil že 91 držav sveta in bil na vseh celinah. Kot je dejala Nataša Ferlinc Krašovic iz Kozjanskega parka, ki upravlja z »najbolj grajskim med gradovi na Slovenskem«, imajo v letošnjem letu v gradu nekaj novosti – tri luksuzne apartmaje z jacuzziji in savnami ter grajski velnes v obliki jabolka, simbola Kozjanskega parka, uredili so dve kongresni dvorani za poslovna srečanja, trenutno pa je v urejanju tudi grajska restavracija. Prenova gradu se bo v naslednjem letu še nadaljevala. Omenila je še Glasbeno poletje na gradu Podsreda z raznimi glasbenimi seminarji, v zadnjem času grad postaja tudi vse bolj priljubljena lokacija za sklepanje zakonskih zvez.

Predzadnji dan festivala, 16. aprila, se bo dogajanje preselilo v grad Brežice, kjer bo potekal Pomladni baročni dan in v sklopu le-tega koncert baročne glasbe. Po besedah direktorice PMB Černelič Krošelj letošnje leto posvečajo baroku, saj mineva 350 let od rojstva avtorja poslikav Viteške dvorane Karla Frančiška Remba.

Festival se bo zaključil s »srednjeveško trilogijo« na gradu Rajhenburg

Zaključek festivala bo 17. aprila na gradu Rajhenburg s prvim delom »srednjeveške trilogije«, komedije z domačinom, Brestaničanom Nikom Škrlecem. Andreja Matijevc iz KD Krško, katerega enota je tudi Grad Rajhenburg, je pojasnila, da bo gledališka igra postopoma razkrivala drobce iz zgodovine gradu in rodbine vitezov Rajhenburških, saj bo drugi del trilogije v maju, tretji del pa v okviru tradicionalnega Srednjeveškega dne v avgustu. Šlo bo za preplet fizičnega gledališča, improvizacije, interakcije z obiskovalci … Matijevc je še omenila, da se v naslednjem letu na gradu Rajhenburg pričenja obnova v sklopu projekta Grajske sanje, v okviru katerega se bodo uredile tudi namestitve.

Dosežki Gradov Posavja

Černelič Krošelj je glede festivala še omenila, da nekateri dogodki ne bodo povsem brezplačni. Na začetku tiskovne konference je spomnila, da so Gradovi Posavja v lanskem letu obeležili deset let, odkar so se prvič sestali predstavniki gradov (13. novembra 2014) in se je začela njihova zgodba. Leta 2019 je bila vzpostavljena tudi spletna stran, ki so jo letos še nekoliko dodelali. Naštela je še nekaj pomembnih dosežkov v teh letih – prejem nagrade Jakob (leta 2020), projekt e-Gradovi (digitalno inoviranje kulturne dediščine v sodelovanju z ZPTM Brežice), nov turistični produkt Sedem veličastnih (petzvezdično doživetje ob spoznavanju sedmih veličastnih gradov Posavja). V povezavi s PMB je omenila še aktualen Interreg projekt InterWine, v sklopu katerega bodo še bolj opremili grajsko klet, in projekt Barok v Sloveniji, ki mu v tem letu posvečajo pozornost. Izrazila je upanje, da bo mogoče že v naslednjem letu v mreži Gradovi Posavja tudi že grad Pišece, ki ga nameravajo kmalu znova odpreti za javnost.

V duhu letošnje teme 35. Dnevov evropske kulturne dediščine, ki pod geslom Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti, potekajo še do 11. oktobra, mreža Gradovi Posavja izpostavlja grajsko arhitekturo kot živo pričo preteklosti, ki postaja s sodobnimi pristopi temelj trajnostnega razvoja. »Zagotovo smo gradovi najbolj trajnostne zgradbe, če jih dobro vzdržujemo,« je ob tem dejala Černelič Krošelj. Gradovi niso več le simboli zgodovine, temveč prostor sodelovanja, ustvarjalnosti in skupnostnega povezovanja – trdni zidovi, na katerih gradijo prihodnost Posavja in čezmejnega območja.

R. R.

#povezujemoposavje