Grajsko lutkovno gledališče bo spomin na Bernija

Letošnje praznovanje svetovnega dne lutk na sevniškem gradu, ki je potekalo 21. marca, je bilo drugačno kot preteklih šestnajst let.

Ni bilo Bernijevega telefonskega klica in vprašanja: Vabilo si dobila, saj prideš, kajne? Kljub temu sem šla. Bernijeva žena Snežka, kot jo kličejo prijatelji, in hči Lea sta se potrudili ter pripravili praznovanje skupaj s stalno skupino lutkovnih prijateljev. Bernija Pungerčiča ni bilo. Zdravje mu ni dopuščalo, da bi bil na gradu. Bil je doma, v družinski hiši, ob kateri se v teh prvih pomladnih dneh razcveta njemu ljuba magnolija.

27. marca je prišla žalostna novica, da je izgubil bitko z zahrbtno boleznijo. V mislih sem podoživela nekatere trenutke, ki bodo ostali dragocen spomin. Bil je iskren in dober prijatelj. Preprosto – bil je naš Berni, Sevničan, človek svobodnega duha, širokih nazorov, mnogih talentov in številnih idej. Z njim ni bilo nikoli dolgčas.

Poseben spomin nanj ostaja pogovor v lanskoletnem podcastu Odmevi Posavja regionalnega časopisa Posavski obzornik in klepet v brestaniškem gostišču Pod lipo po snemanju. Takrat je dejal, da smo premalo ponosni na edino lutkovno gledališče v Posavju in še na marsikaj. Ja, znal je biti kritičen, a ne zato, da bi ranil, temveč da bi spodbudil k razmisleku in spremembam. Verjel je, da je svet mogoče izboljšati – in da se to začne pri ljudeh.

V enem izmed sporočil je zapisal: Prijateljstvo je dar, a ni zastonj, ker ga je treba vzdrževati. Želim vam čim več prijateljev – pravih. Danes lahko rečemo vsi, ki smo ga poznali, da je bil eden izmed njih – pravih prijateljev. Hvala, Berni.

Njegova življenjska pot se je iztekla mnogo prezgodaj, a živel bo dalje v svojem Grajskem lutkovnem gledališču, svojem GLG, ki mu je skupaj s Snežko in Leo vdihnil življenje.

S. R.