Živeti umetnost in biti del nje

V Centru starejših, v Hiši generacij v Laškem, je v sredo potekala otvoritev slikarske razstave slikarja Jožeta Barachinija iz Radeč ob glasbeni spremljavi Majde Dovžan, ki je igrala na piščal, njen brat Vlado Čuvan pa na harmoniko. V recitacijskem delu sta sodelovali Marjeta Knez in Marjeta Dremel.

Za ljubiteljskega slikarja Jožeta Barachini, ki živi in dela v Radečah, je slikanje na platno že več kot dvajset let njegova največja radost. S slikarstvom se je začel ukvarjati po uspešnem okrevanju po možganski kapi, tako da je zanj slikanje tud neke vrste delovna terapija. »Je realist, ki se trudi vnesti v sliko svoje osebno, notranje doživljanje, brez katerega likovno delo nima umetniške vrednosti. Svoj pogled na svet nam predstavlja v razumljivem jeziku, ki je poln svetlobe in sproščujočega tihožitja – umirjenost motiva in topel kolorit se stapljata v barvnem sozvočju, ki daje slutiti veliko slikarjevo ljubezen do vsega, kar ga obdaja. Slike so odprte in likovni elementi drhtijo v sončni svetlobi. Slog je svoboden, topel, poslušen slikarjevi duši in prilagojen zastavljenemu cilju. Njegova dela povezujejo: jasna risba v izbranih tonih, sproščene poteze čopiča in prefinjena kompozicija z monumentalno zasnovo slike,« je del zapisa dr. Ivanke Zajc – Cizelj o delu Jožeta Barachinija, ki se v teh dneh predstavlja v Laškem.

S.R.