Izšel ponatis Tillerjevih knjižic

Sinoči je bil v prostorih Fakultete za turizem Brežice predstavljen ponatis štirih del Brežičana dr. Viktorja Tillerja (1878-1961). Tillerjeve knjižice, ki so prvi poskus celovite predstavitve nekdanje Spodnje Štajerske in s knjižico o Krškem zametek enakega dela za vzhodno Dolenjsko, so izdali v krški Založbi Neviodunum, v kateri si ob izdajanju knjižnih del posavskih avtorjev prizadevajo v obliki zbornikov ali samostojnih izdaj ohranjati tudi kulturno-zgodovinsko dediščino naših krajev.

Kot je povedala na predstavitvi ponatisnjenih del Ljudmila Šribar, upokojena knjižničarka in ustanoviteljica domoznanskega oddelka v krški knjižnici, se je z deli Tillerja srečala pred dobrimi dvajsetimi leti. Iz njih je razviden vpliv sistematičnega šolskega dela, saj je bil doktor zgodovine in zemljepisa predavatelj tega predmeta tako na ljubljanski kot mariborski gimnaziji, v letih po prvih svetovni vojni pa tudi profesor in ravnatelj na trgovski šoli v Novem mestu. Po besedah Šribarjeve so štiri njegova dela - Sevnica in okolica (izdana 1938), Brežice z okolico (1937), Krško in okolica (1938) in Dekanija Videm v Brežiškem okraju (1939) - žlahtne priče posavske preteklosti, saj posavski prostor skozi zgodovino ni imel kaj prida raziskovalcev, zato je tisto, kar je ostalo napisano, toliko bolj dragoceno.

Knjižice, ki že odražajo leksikalno delo, ponujajo različno možnost branja, kot celota ali kot posamezne informacije, pa naj si gre za cerkvene, zgodovinske ali geografske, saj je Tiller knjižice opremil tudi s slikovnim in kartografskim gradivom. Poleg omenjenih del je dr. Viktor Tiller tudi avtor monografij "Ustavoznanstvo avstrijsko=ogrske države" (1912) in Državoznanstvo Avstro-Ogrske (1913), skozi katere je razvidna tudi vloga Slovencev v veliki monarhiji, sicer bil nam bil danes tedanji upravni sistem mnogo bolj nerazumljiv in prekrit. Zato ni čudno, da je Tiller še danes prisoten v slovenski bibliometriji in da je raven citiranja njegovih del visok.

Predstavitev ponatisa Tillerjevih del je spremljal pester kulturni program, ki so ga oblikovali Bojana Kunej, Maruša Mavsar, Filip Černelč in učenci GŠ Brežice (Nika Jalovec - klavir, Katja Dornik - kitara, Klara Žnideršič - violina ter trio klarinetov: Ksenija Kržan, Tjaša Vugrek in Evelina Keber) udeležilo pa se jo je lepo število Brežičanov, ki cenijo zgodovino tako svojega kraja kot Posavja in širše. Ali, kot je dejala brežiška podžupanja Patricia Čular, na ta način deluje tudi izdajatelj Tillerjevih del, Zavod Neviodunum, ki je poleg izdajanja 14-dnevnika, že drugo leto ob brežiškem občinskem prazniku izdal za občino, in tudi širše, pomembno publikacijo, lani knjižno delo Brežice - stoletje na razglednicah in letos zbrana dragocena dela Viktorja Tillerja.

V imenu sorodnikov pokojnega pisca je zbranim spregovorila tudi vnukinja dr. Tatjana Ferjan iz Ljubljane, ki je na kratko predstavila Viktorja Tillerja in spomine nanj, nenazadnje tudi svojo življenjsko pot, ki jo je dodobra začrtal tudi dedek. Dr. Ferjanova je namreč doktorica geografije in biologije in avtorica pedagoških del.

B. M., foto: P. P.