Izgnani - preseljeni

V Mestnem muzeju Krško je včeraj potekal kolokvij z naslovom Izgnani - preseljeni, v okviru tega pa je bila odprta tudi razstava Kdor ne bo ponemčen, bo izgnan. Na včerajšnji dan, 20. oktober, je minilo namreč natanko 70 let, ko je bil objavljen Razglas o državnopolitičnih ukrepih v obmejnem ozemlju, ki so vključevali izgon večine prebivalstva iz Posavja in Obsotelja in raznarodovalne ukrepe s ponemčevanjem ljudi, uničevanjem kulturnega materiala, uvedbo nemškega jezika v šole ipd.

Izgon prebivalstva je okupator začel 23. oktobra 1941, iz naselij občine Krško pa od konca oktobra do srede novembra istega leta. Nekaj mesecev kasneje, 22. in 23. 1.1942, so bili med zadnjimi izgnani še prebivalci iz dela Leskovca pri Krškem. Preselitveno taborišče v trapistovskih hlevih pri gradu Rajhenburg, v katerem je bilo dnevno  med 1.000 in 2.000 ljudi, je bilo ukinjeno v mesecu aprilu 1942, taborišče pa je okupator prestavil k spodaj ležeči železniški postaji. Na podlagi Razglasa je bilo iz Rajhenburga na prisilno delo v delovna taborišča in na kmetije v tujino iz Posavja in Obostelja izgnanih 37.000 ljudi oziroma kar 83 odstotkov vsega tedanjega prebivalstva na tem območju. Izgonu se je uspelo umakniti okoli 17.000 beguncem, v okupatorjev načrt izseljevanja pa niso bili zajeti tisti, ki so opravljali dela, ki so bila vitalnega pomena za vsakodnevno življenje oziroma delovanje okupatorja na različnih področjih. Kot je ob navedenem med drugim še povedala pripravljavka razstave Irena  Fürst iz brestaniške enote Muzeja novejše zgodovine, so Nemci na izseljeno območje ob rekah Savi in Sotli naselili okrog 12.000 Kočevarjev in okrog 3.000 Nemcev iz Bukovine, Besaralije in Dodrudže. Po do sedaj znanih podatkih je v tujini med izgonom umrlo iz tega območja 1.200 izgnancev.

V sklopu včerajšnjega kolokvija sta svoje spomine strnila še prof. Doris Debenjak in August Gril iz Društva Kočevarjev staroselcev iz Občic pri Dolenjskih Toplicah, pri čemer se je Gril, če tudi je bil med vojno otrok in potemtakem ni mogel vplivati na potek dogodkov, še manj okupatorjeva dejanja, navzočim za pretrpljeno gorje iskreno opravičil. Na temo stavbne dediščine, in sicer lesene bivalne tipske hiše Blockhaus, ki so jih postavili Nemci med 2. svetovno vojno z namenom naselitve Kočevarjev,  na našem območju jih naj bi imeli zaenkrat evidentiranih okrog 60 še stoječih, pa sta podala referat arhitekt Dušan Blatnik, predavatelj na Višji strokovni šoli Šolskega centra Novo mesto in njegov učenec, diplomant na to temo Zdravko Mežič. Kulturni program ob otvoritvi razstave so pripravili učenci krške osnovne šole.

B. M.