Jani Kovačič na krmeljskem prazniku rudarjev

3. julija so v Krmelju peto leto zapored obeležili dan slovenskih rudarjev v spomin na petdnevno gladovno stavko, ki so jo 3. julija 1934 pričeli rudarji zasavskih revirjev. Za Krmelj ima ta dan še dodaten pomen, saj je bil Krmelj z okolico znan po rudniku rjavega premoga. Ta je deloval od leta 1809 do 1962.

Na ta pretekli čas in tudi s fotografijami sedanjega stanja so se spomnili z odprtjem razstave o rudniku rjavega premoga Šentjanž – Krmelj, ki jo je pripravila vodja turistične sekcije in hkrati predsednica Društva Svoboda Krmelj Nevenka Flajs, saj v društvu razmišljajo o turistični poti, ki bi vodila po poteh nekdanjega rudnika. O preteklosti, ki je Krmelju prinesla hiter napredek (imeli so rudarsko bolnišnico in prvi v Posavju bazen), o bivanjskih razmerah rudarjev, čemur je bil namenjen del razstave, in še o marsikateri drugi zanimivosti je spregovoril domačin Rado Kostrevc, odličen poznavalec lokalne zgodovine in tudi avtor več knjižnih del.

»Velikih rudniških objektov, tirov in kopice vozičkov, ki so v svojih najboljših časih krojili podobo ne samo Krmelja, pač pa tudi bližnje okolice, že dolgo ni več, a ostajajo drobni ostanki zgradb, skriti v bližnjih gozdovih, vodna zajetja v obliki bajerjev in dobro poseljeno naselje, ki je danes center Krajevne skupnosti Krmelj s kratko, a bogato zgodovino,« je na prireditvi, ki jo je s koncertom obogatil kantavtor Jani Kovačič, dejala moderatorka Milena Knez. »Gospod Jani Kovačič, ki svoje umetniško poslanstvo uresničuje s kitaro v rokah in poglobljenim upesnjevanjem družbeno-političnih problematik, ni samo izjemen kantavor, temveč tudi diplomant filozofije in sociologije, ki je deloval kot profesor filozofije na Gimnaziji Bežigrad, nekaj let pa tudi kot urednik za jazz v Cankarjevem domu,« je predstavila glasbenega gosta, ki je v juniju praznoval 70. rojstni dan.

S. R., foto: L. M.

#povezujemoposavje