Katera izmed osmih deklet bo prva? Umrla.

Krški župan, mag. Miran Stanko, je sinoči v krški Galeriji odprl razstavo z naslovom Katera bo prva?, brestaniškega rojaka, lutkarja, slikarja, grafika in ilustratorja Silvana Omerzuja. Kot je  umetnikovo delo predstavila kustosinja Mestnega muzeja Alenka Černelič Krošelj, postavitev razstave sicer izhaja iz lutkovno-igralske predstave, a je hkrati samostojen projekt, na novo pripravljen prav za prostor Galerije, ki je glede na umetnikovo delo idealno okolje njegove likovne pripovedi: „Ob tem lahko razmišljamo tudi širše, nekdanji sakralni prostor špitalske cerkve je s svojo bližnjo okolico, v kateri je stoletja deloval špital in v bližnji t. i. Valvasorjevi hiši tudi hiralnica, pravo prizorišče za izbrano zgodbo, ki izhaja iz Cankarjevega romana Hiša Marije Pomočnice.”

Sama pripoved Cankarjevega romana, izdanega leta 1904, je namreč umeščena v bolnišnico, hiralnico, kjer na svojo smrt čakajo bolna, izmučena, a s svojo usodo sprijaznjena mlada dekleta.  Čakajo na odrešenje, čas pred novim življenjem pa preživljajo ob pripovedovanju tragičnih zgodb, družinskih razmer, ki so botrovale njihovi prezgodnji smrti. Čakajo tudi na smrt vrstnice, saj jim bo njena smrt končno omogočila spomladanski izlet v sončno pokrajino. S poznavanjem navedenega dela toliko bolj nazorno, celo srhljivo. prihajajo v ospredje Omerzujeva dekleta, lutke, sedeča na invalidskih vozičkih za hladno pločevinasto mizo, za njimi pa iz stene izstopa prozoren odrešiteljev torzo in v steklo zaprta krsta.

Ko je dejala kustosinja Černelič  Krošljeva, je Silvan Omerzu v zadnjih letih prav s specifičnimi postavitvami za in v posebnih prostorih uspel predstaviti izjemne zgodbe, kakršna je bila med drugim tudi razstava Solze v nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki leta 2006. Sicer je umetnik, rojen leta 1955 v Brestanici, študiral oblikovanje lutk in lutkovno scenografijo v Ljubljani in v Pragi, izobraževal in deloval pa je povsod po svetu. Za svoje delo je prejel trinajst mednarodnih in deset nagrad v Sloveniji, med njimi nagrado Prešernovega sklada.

Pričujoča razstava, ki jo je z instrumentalno izvedbo popestrila radeška flavtistka Dušanka Istenič,  bo na ogled do 12. oktobra.

B. M.