Knjižnice nadaljujejo poslanstvo čitalnic

26. novembra 1865 je bila v Sevnici ustanovljena narodna čitalnica, ki je imela, tako kot vse ostale, ki so nastajale v 2. pol. 19. stol., pomembno vlogo pri ohranjanju slovenskega jezika, kulture in narodne identitete.

Osrednji dogodek ob visokem jubileju sevniške čitalnice je potekal v četrtkovem večeru v starem delu Sevnice z odkritjem spominske plošče ob 150-letnici prve čitalnice v Posavju in 17. na Slovenskem.

Po odkritju spominske plošče na današnji Radejevi hiši se je dogajanje nadaljevalo v Knjižnici Sevnica s čitalniškim večerom, kjer je bil osrednji gost zgodovinar in univerziteni prof. dr. Stane Granda. Ugledni gost je uvodoma povedal, da njegov rod po mamini strani izhaja iz Šentjanža, zato je bil še toliko bolj vesel povabila, da spregovori ob visokem jubileju sevniške čitalnice. »Zakaj so nastale čitalnice? Da dokažejo, da je možno slovenski jezik uporabljati v javnem življenju,« je dejal in nadaljeval, da so bile čitalnice dokaz narodne in kulturne moči ter samozavestne drže. »Jezika in kulture nam ne bo nihče vzel, vendar pa moramo zanju skrbeti,« pa je zaključil govornik jedrnato predstavitev razvoja in vlogo čitalnic in čitalništva na Slovenskem.

Nastanek in razvoj sevniške čitalnice je predstavil sevniški raziskovalec in pisec številnih knjižnih del Oskar Zoran Zelič, ki je mnogo podatkov pridobil iz takratnih časopisov - Kmetijskih in rokodelskih novic ter iz Slovenskega naroda. Ena izmed zanimivosti iz njegove pripovedi je bila, da je v Sevnici najprej delovala nemška čitalnica in nato slovenska, v katero je pogosto zahajalo tudi kmečko prebivalstvo iz Boštanja.

»Čitalnica nekoč je pomembno prispevala h krepitvi slovenstva in narodnega ponosa, v knjižnicah pa v času globalizacije tudi skrbimo, da se preko knjig in branja le-teh ohranja slovenska beseda in slovenski jezik, s ponudbo različnih literarnih in strokovnih predavanj pa zadovoljujemo tudi izobraževalne in informacijske potrebe občanov, zato lahko z gotovostjo trdim, da knjižnica uspešno nadaljujeje poslanstvo čitalnice,« pa je dejala direktorica sevniške knjižnice Anita Šiško ter predstavila še knjigomat - napravo za samostojno izposojo gradiva. Pri simbolnem prerezu traku sta se ji nato pridružila dr. Stane Granda in župan Srečko Ocvirk, ki si je kot prvi izposodil knjigo z uporabo knjigomata.

V spremljevalnem kulturnem programu, ki ga je povezovala Jožica Prah, je nastopila pevska skupina Encijan, Tina Železnik in Robert Kaše pa sta številnim zbranim predstavila vsak po eno pesem rojaka in zavednega Slovenca Antona Umeka Okiškega, ki je živel v obdobju razmaha čitalnic na Slovenskem.

Zanimiv večer, vsebinsko bogat in povezan z zanimivosti iz sevniške polpretekle zgodovine, se je zaključil z ogledom faksimile Dalmatinove Biblije ter drugih faksimil in posebnih knjižnih izdaj na domoznanskem oddelku knjižnice, prijeten pogovor pa se je razvil ob pogostitvi, ki jo je pripravila družina Radej v počastitev postavitve spominske plošče na njihovi hiši.

S. R., foto: L. M., S. R.