„Človek človeku žival“

Vse do konec letošnjega leta bo v krški Galeriji na ogled razstava Človek človeku žival Borisa Beje iz Ljubljane. Kot je 27-letnega kiparja, po rodu iz Trbovelj, predstavila zbranim obiskovalcem na sinočnji otvoritvi kustosinja Nina Sotelšek, je letos ob zagovoru diplomskega dela na smeri kiparstvo prejel Beja Prešernovo nagrado in tudi najvišjo nagrado za prispevek k trajnostnem razvoju družbe Javnega sklada RS za razvoj kadorov in štipendiranje.

Avtor mlajše generacije kiparjev deluje v umetniškem sistemu, poleg lastne umetniške prakse deluje kot organizator razstav ter pisec o sodobni umetnostni produkciji. Projekt z naslovom Človek človeku žival, s katerim se predstavlja v Krškem, je začel nastajati v minulem letu in se razvil v prostorsko predstavitev, narejeno posebej za Galerijo, saj obiskovalec ob vstopu vanjo zakoraka preko talne lasne instalacije in tako postane del damega umetnostnega okolja. Tega nadgrajuje Bejeva instalacija na stenah prezbitarija in obeh apsid in kaže na kolektivno družbo, v kateri se gibljemo posamezniki. „Lasni objekti, sestavljeni iz živalskih kož in človeških las, predstavljajo vse vpete v sistemu, kjer delimo skupno usodo gospodarske, politične, ekonomske in eksistencialne krize. Lasje kot konstruktivni element umetniških del so mnogoplastno interpretativno sredstvo, saj nosijo tako kulturne kot simbolne pomene ter nevidne osebne zgodbe,“ je dejala Sotelškova in izpostavila, da pomen las ni univerzalen, saj ti definirajo spol, starost, lahko socialni status, zdravstveno stanje in posameznika označujejo tako kot njegov govor, oblačila ali vonj.

Tudi naslov razstave Človek človeku žival je lahko dvosmeren, saj je žival lahko v vlogi plenilca ali plena, v prenesenem pomenu pa je v tej vlogi tudi človek. Beja torej preko naslova in samega dela, je še povedala kustosinja, opozarja na marginalizirane skupine, ki jih proizvaja vsakdanjost, to so žrtve vojn, genocida, spolnih zlorab, psihičnega nasilja, gospodarstva idr.:“Iz tega vidika torej razstava odpira diskurz o sovražnem in predatorskem človeškem vedenju, ki je naperjeno eden proti drugemu, ko zdravimo notranje bolečine, in s tem potrjujemo rek – praska in grize kot ranjena žival.“

B. M.