Kolokvij o pohištvu in zibelki s Šrajbarskega turna

V organizaciji KUD Liber in Mestnega muzeja Krško je včeraj v romanski dvorani Gradu Rajhneburg potekal kolokvij  Anton Aleksander grof Auersperg – pohištvo Šrajbarskega turna in legenda o zibelki. O življenju politika in pesnika Aleksandra Auersperga s psevdonimom Anastazij Grün (Zelenec), ki je s soprogo Marijo Attems veliko časa preživel na leskovškem Šrajbarskem turnu, je predavala dr. Maja Lozar Štamcar, muzejska svetnica, kustodinja za zbirke pohištva, svetil, ur in kovine iz Narodnega muzeja Slovenije.

Že leta 1910 je na podlagi zapuščine Antona Aleksandra grofa Auersperga (1806-1876) Narodni muzej Slovenije prejel v hrambo več kosov pohištva, predmetov in knjig iz gradu Šrajbarski turn, katerega bivalni opremi kakor tudi parkovni ureditvi okolice gradu sta zakonca Auersperg namenila veliko pozornosti. Kot je povedala dr. Lozar Štamcar, sta večino pohištva dala tedaj pripeljati z Dunaja, s katerimi sta dopolnila ali zamenjala že obstoječo opremo, oblazinjene udobne naslonjače z raznimi funkcijami in drugo sedežno pohištvo, omare, pisalne mize in dodatke tako za notranjo kot zunanjo uporabo. Poleg skrbi za udobnost in funkcionalnost notranjih prostorov in barvno ometanih in s tapetami tapeciranih zidov v srednjeevropskem bidermajerskem slogu, kjer sta gostila mnoge obiskovalce tako iz politične kot pesniške srenje, sta veliko pozornosti namenjala tudi urejenosti grajske okolice, ki so jo sestavljala domača in tujerodna drevesa, v ospredju dostopa do gradu se je košatilo kar 600 dreves. Parter parka je bil sestavljen iz domačega in tujega cvetja ter zelenja, prevladovale so vrtnice kot najljubše Auerspergove cvetice, pod gradom pa so se raztezali sadovnjaki in vinogradi. Grajske vedute, cvetlice in tudi notranji interier je likovno nadarjena grofica Marija Attems tudi upodobila na slikah. Med slikami izstopajo predvsem cvetlična tihožitja. Ohranjen je tudi fotografski album z 21 fotografijami interierjev in eksterierjev Šrajbarskega turna iz okoli leta 1870, med fotografijami pa so tudi grofova družina, gospodarska poslopja in mavzolej, v katerem sta danes pokopana tako Anton Aleksander Auersperg in njegova soproga Marija Attems (1816-1880, kakor tudi njun sin edinec Theodor (1859-1881), ki je tragično umrl zaradi padca s konja.  

Zelenčeva zibelka s Šrajbarskega turnaMed pohištvom, ki jih je nasledil Narodni muzej, je tudi zibel s predalnikom Anastazija Grüna, nanjo pa je vezana romantična legenda. Slednja pravi, da je bil Anastazijev oče Aleksander zaljubljen v revno dekle, ki je prebivalo v bližini gradu, s katero se je sestajal na klopci pod mogočnim hrastom. A ne glede na globoko ljubezen se je na zahtevo staršev moral poročiti stanu primerno izvoljenko iz plemiške rodbine. Tako se je strtega srca dan pred  poroko z nesojeno ljubeznijo še poslednjič sestal v senci hrasta, kjer mu je mladenka dejala, da naj v spomin nanjo poseka hrast in da narediti iz lesovine zibel, v kateri bo ležal njegov prvorojenec. V povzetku  legende omenjena zibel, v kateri je kot prvorojenec zatem ležal Anastazij Grun, naj bi bila dejansko izdelana leta 1805 ali 1806, in slogovno sovpada z začetkom 19. stoletja, vendar pa je okoli zibelke še vedno veliko nejasnosti, saj je ta, ki jo hranijo v Narodnem muzeju, iz orehovine in ne hrastovega lesa. Graški muzej sicer hrani pisno Auerspergovo zapuščinsko listino, vendar je, kot je dejala dr. Maja Lozar Štamcar, žal zaenkrat še nedosegljiva.

Gre že za tretji kolokvij, posvečen Antonu Aleksandru grofu Auerspergu, ki so ga v sodelovanju z Mestnim muzejem Krško organizirali v Kulturno-umetniškem društvu Liber. Prvi, na katerem sta gostujoča dr. Miha Preinfalk in dr. Stane Granda predstavila rodbino Auerspergov (Turjaških) na Slovenskem ter življenjsko pot pesnika in politika Antona Aleksandra Auersperga se je zvrstil 20.12.2010, na drugem kolokviju 6. februarja lani je grofa Auersperga kot pesnika predstavila dr. Mila Miladinović Zalaznik, tokratni, kot že omenjeno, pa je bil tematsko osredotočen na pohištvo Šrajbarskega turna.

B. M.