Kostanjeviška proslava posvečena Jožetu Cvelbarju, »človeku s srcem in očmi«

V Kostanjevici na Krki so letošnjo občinsko proslavo ob kulturnem prazniku tematsko poimenovali »Človek s srcem in očmi«, posvetili pa pred 130 leti rojenemu pesniku Jožetu Cvelbarju, ki je pri komaj 21 letih umrl v 1. svetovni vojni na tirolski fronti.

Leto, posvečeno nadarjenemu pesniku in slikarju

Jože Cvelbar se je rodil prav 8. februarja na Dolnji Prekopi. Po kostanjeviški osnovni šoli je obiskoval novomeško gimnazijo, leta 1915 se je začel usposabljati v šoli za častnike, v začetku leta 1916 pa so ga poslali na fronto na Kras in od tam na Tirolsko. 9. julija 1916 je bil v bojih hudo ranjen in dva dni kasneje je na brigadni sanitetni postaji na Monte Cucca v Tirolskih Alpah umrl za posledicami ran. Že kot dijak je svoje pesmi in slike objavljal v dijaškem rokopisnem listu Izpod Gorjancev. Objavljal je pod psevdonimi Jože Gorjančev, Dolenjčev Cene in Cvetko Gorjančev. Poleg pesmi je zapustil veliko število risb in slik. Leta 1938 je France Koblar izdal njegovo Izbrano delo.

V kostanjeviški občini bodo v jubilejnem letu, do 11. julija 2026, ko bo minilo 110 let od njegove smrti, njegov prispevek k umetnosti obeležili z več dogodki, prvi je bil tokratna prireditev. Župan Robert Zagorc je dejal, da je kostanjeviška občina bogata z dediščino in kulturo zelo bogata, a to ne sme postati preveč samoumevno. »Imamo prostor, kjer številni umetniki in kulturni delavci najdejo navdih za ustvarjanje. Številni umetniki izhajajo prav iz naše sredine, kar pomeni, da se nam za prihodnost kulture v Kostanjevici na Krki ni treba bati,« je nadaljeval. Poudaril je, da med pomembne mlade ustvarjalce s ponosom štejejo tudi rojaka Cvelbarja. »Nobena želja se mu ni izpolnila, a ko bi danes vedel, koliko mladih bo njegova dela nocoj predstavilo v umetniškem izražanju – recitalu s posvetilom njemu, bi vedel, da smo nanj ponosni. Naj bo Jože Cvelbar navdih nam in vsem mladim, da s kulturo soustvarjamo boljši svet,« je še dejal župan in zbranim čestital ob kulturnem prazniku.

Tomazin: Imamo, kar bi si drugi kraji samo želeli

K slavnostnemu govoru so letos povabili domačina, mladega, a že uveljavljenega dramskega igralca Staneta Tomazina. Za začetek je prebral Cvelbarjevo pesem Vagabund, s čimer se je poklonil njegovemu ustvarjanju, pa tudi ustvarjanju vseh umetnikov, ki so izšli iz Kostanjevice na Krki ali so povezani z njo. Slednja je bila namreč vedno povezana z umetnostjo, bodisi s slikarstvom in kiparstvom bodisi gledališčem, glasbo in vizualno umetnostjo. To je povezano tudi s fizičnim prostorom, v katerem živijo, je poudaril Tomazin – z Galerijo Božidar Jakac in Forma vivo, galerijo v osnovni šoli itd. »To so stvari, ki bi si jih drugi kraji samo želeli, zato smo lahko ponosni na to, kar imamo, in negujmo še naprej to našo kulturno bogastvo, ki je unikatno v širši okolici,« je dejal. Spomnil se je svojih osnovnošolskih dni, ko so »šolske kuharice odlično poskrbele za našo fiziološko lakoto, slike in kipe pa so nahranili naše duše«. Za vzpostavljanje odnosa do umetnosti se je zahvalil vsem zaposlenim na šoli, pa tudi vsem učiteljicam in učiteljem po Sloveniji, »ki skrbijo za širjenje kritičnega mišljenja in ljubezni do umetnosti ter prepoznavajo talente v otrocih, tako kot so ga v meni«. Zahvalil se je tudi ostalim delavcem v kulturi, ki niso vedno v ospredju – zaposlenim v knjižnicah, muzejih, založništvu, vsem v lokalni skupnosti, ki vlagajo svoj prostovoljni čas, da se bogati naš kulturni prostor, in ne nazadnje vsem ljudem, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z umetnostjo. »Umetnost se velikokrat omenja kot dekor, ki je nepotreben in dostikrat dojet kot elitizem ozke skupine ljudi, ki nimajo veze z realnim življenjem. Takšno razmišljanje je nevarno, saj postavlja umetnost v nek okvir, ki si ga po mojem mnenju ne zasluži. Tudi razmišljanje, da so umetniki in umetnice odveč, ker samo parazitirajo in živijo na račun davkoplačevalcev je izjemno ozkogledno in osnovano na ceneni propagandi ter predsodkih,« je še poudaril in izpostavil pomen dobrega delovanja javnih sistemov, ki so steber družbe in jo delajo boljšo. Poleg na šolo ima Tomazin lepe spomine tudi na nekdanji kulturni oz. zadružni dom, kjer je prvič 'zavohal' les odrskih desk in zaves, pri čemer je izrazil željo, da bi takšna prireditev v prihodnosti potekala v podobni dvorani v javni lasti, za kar ga je občinstvo nagradilo z aplavzom. »Verjemimo v naše umetnike in umetnice, spoštujmo njihovo ustvarjanje. Čim večkrat užijmo umetnost, pojdimo v gledališče in kino, berimo knjige, obiskujmo razstave. Bodimo potrpežljivi do različnih mnenj, okusov in pogledov,« je zaključil slavnostni govornik.

Cvelbar skozi filmsko upodobitev in recital

V nadaljevanju prireditve so Cvelbarjevo življenje in delo zbranim predstavili skozi filmsko upodobitev po scenariju Melite Skušek, besedilo je bral Jakob Gašpir, ter skozi recital s Cvelbarjevimi besedili (scenarij in režija Melita Skušek, Cvelbarju je glas 'posodil' Jakob Jelenič Zaman), v katerem so nastopili mladinski pevski zbor kostanjeviške šole pod zborovodstvom Mojce Jevšnik, plesalke izraznega plesa pod mentorstvom Janje Budna Leban, plesna skupina Harlekin s koreografinjo Dušanko Požgaj, recitatorji ter glasbena skupina v sestavi Maša Zagorc – vokal, Nejc Jordan – kitara in Jakob Gašpir – klavir. Prireditev je povezovala Tanja Beber.

P. P.
Portreti Jožeta Cvelbarja: OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki

#povezujemoposavje