Kulturna proslava v Bistrici ob Sotli v znamenju Aškerca

Minulo soboto so v Bistrici ob Sotli z občinsko proslavo v soorganizaciji kulturnega društva in občine obeležili letošnji kulturni praznik. Večer so posvetili pesniku in duhovniku Antonu Aškercu, čigar 110. obletnico smrti so obeleževali v lanskem letu.

Na začetku je navzoče v dvorani kulturnega doma pozdravil gostitelj večera, župan Franjo Debelak, in izpostavil, da v Bistrici ob Sotli kulturni praznik pogosto obeležijo s poklonom drugim velikanom slovenske književnosti. Dodal je, da Aškerca, ki je bil sicer po rodu iz Rimskih Toplic, na Bistrico veže veliko stvari. Ob kulturnem prazniku je obiskovalcem zaželel veliko kulture skozi celo leto in da naj ta večer uživajo v pripravljenem programu.

Slavnostni govornik je bil Franci Černelč, vsestranski umetnik, ki je vse svoje življenje predan glasbi in umetnosti, 25 let je vodil MePZ Bistrica ob Sotli, je vodja in ustanovni član Etno skupine Nojek, ustanovni član in dirigent Godbe Orlica, s svojimi spretnimi rokami in zamislimi pa je ustvaril že več kot 50 kipov iz kamna, stekla in lesa, med drugim je tudi avtor kipa Antona Aškerca, ki stoji v Podsredi. Černelč je med drugim izrazil mnenje, da je treba ob prazniku kulture obuditi spomin na ljudi, ki so v tem prostoru hoteli odstirati lepše strani življenja, orali ledino in utirali pot kulturi in umetnosti do današnje cvetoče dobe. »Veljamo za občino z razgibanim kulturnim življenjem, živahnim kulturnim utripom, o tem ni dvoma. Torej lahko mirno trdimo, da smo res kulturni, ker radi prepevamo, muziciramo, plešemo, se gremo gledališče, beremo knjige, obiskujemo koncerte, celo opero. Ja, ampak ne le to. Čeprav kultura ni nujno ukvarjati se z ustvarjanjem na področju umetnosti, je seveda lepo, če pri tem sodeluješ, da ceniš umetniške stvaritve in dogodke, svojo kulturnost pa v resnici dokazuješ z načinom življenja, spoštovanjem do vsega, narave, zemlje, kruha, odnosom do dela, sprejemanjem drugačnosti, potrpežljivostjo v službi, doma, za volanom … Če se malce pomudimo pri naštetem, nas pa še malce zaskrbi, ali smo res tako silno kulturni, kot se nam zdi,« je dejal Černelč.

Dotaknil se je še zgodovine kulture v kraju, pri čemer je omenil, da je leta 1885 tukaj delovala narodna čitalnica, že vsaj 35 let prej so imeli tudi že pihalno godbo (njeni člani so se ob razpadu nato pridružili kapelski godbi), omenil je tudi krojača Jožeta Novaka iz Dekmance, ki je leta 1875 prevzel mesto organista pri Svetem Petru pod Svetimi gorami ter se podpisal pod kar nekaj nabožnih pesmi in jih priredil za več pihalnih godb v okolici, Janka Kutnjaka, ki je leta 1933 prišel za organista v Bistrico in z njegovo pomočjo so osnovali godbo na pihala, ki je od leta 1936 najprej nastopala pod imenom Gasilska godba, ter Lojzeta Zorenča, ki je bil gonilna sila občine Sveti Peter pod Svetimi gorami v obdobju med obema vojnama oz. v času stare Jugoslavije in tudi eden najzaslužnejših za razmah kulture v kraju, saj je po njegovi zaslugi začelo delovati prosvetno društvo s kar osmimi odseki in krožki, postavil pa se je tudi prosvetni dom. Černelč je nekaj besed posvetil tudi 450-letnici velikega kmečkega upora, ki je bil navdih mnogim slikarjem, kiparjem, dramatikom, komponistom, romanopiscem in pesnikom, ter omenil nekaj del Antona Aškerca v povezavi s to tematiko. Slednji je bil navdih tudi Černelču, da je izklesal njegov kip v sosednji Podsredi, kjer je Aškerc kot mladi kaplan opravljal svojo prvo duhovniško službo. »Naj živita kultura in umetnost, naj premagujeta meje, ki so nastale v naših glavah,« je svoj nagovor sklenil Černelč.

Ob koncu prireditve je Lenka Černelč, sicer sorodnica Antona Aškerca, navedla, da so mu lani ob obletnici njegove smrti recital posvetili v Podsredi, letos pa so ga v preobleki in prilagojeno njihovemu kulturnemu utripu postavili na ogled še v Bistrici. Zahvalila se je vsem sodelujočim, rekoč, da je počaščena, da so letošnji dan kulture posvetili njenemu predniku.

Nastopajoči v programu so bili učenci OŠ Bistrica ob Sotli Rok Boštjančič, Eva Černelč, Zarja Černelč, Julija Černelč, Larisa Hubej, Zala Knezić in Ana Vračun (mentorica Sabina Vračun), dramska sekcija KD Bistrica ob Sotli, ki so jo sestavljali Adrijan Černelč, Janja Kunej, Valerija Slemenšek, Darja Babič Drašler, Borut Domitrovič, Darija Hohnjec, Dušan Andrej Kocman, Lenka Černelč, Matej Kajba, Tilen Abram in Dušan Berkovič (mentorici Lenka Černelč in Darja Babič Drašler), Etno skupina Nojek (vodja skupine Franci Černelč), Ljudski pevci Bistrica ob Sotli (vodja skupine Franc Lojen) in MePZ Bistrica ob Sotli ob spremljavi Eme Dobrina in Urške Roškar Imenšek (zborovodkinja Špela Drašler). Povezovalka večera je bila Janja Kunej. Skozi pesem, odigrane prizore in ’pogovor s pesnikom’ (izseke iz življenja Aškerca je preoblikovala režiserka DKD Svoboda Senovo Boža Ojsteršek) so predstavili nekatera najpomembnejša in najbolj znana Aškerčeva dela, ki se navezujejo tudi na kmečke upore.



R. R.

#povezujemoposavje