Kulturne ustanove pred številnimi naložbami

Ob kulturnem prazniku je vedno priložnost tudi za vpogled za zidove oz. stene kulturnih ustanov, kjer morajo poleg ponujanja programov za uporabnike seveda skrbeti tudi za vzdrževanje stavb in vlagati sredstva v različne investicije. V vsaki posavski občini smo povprašali, kakšne načrte imajo na področju kulturne infrastrukture, kateri večji projekti jih čakajo v (bližnji) prihodnosti in ali se soočajo tudi s kakšnimi težavami na tem področju.

V nekaterih enotah KDK se soočajo z vlago

V Kulturnem domu Krško (KDK) bodo letos 130.000 evrov razpoložljivih investicijskih sredstev namenili predvsem v nabavo osnovnih sredstev za kulturni dom in grad Rajhenburg. Potem ko so v letu 2021 že investirali v dograditev prezračevalnega sistema v pritličju doma, to je avle, klubske sobe in toaletnih prostorov, bodo v letošnjem letu z nakupom novega zunanjega hladilnega agregata posodobili še prezračevalni sistem v mali dvorani. Poleg navedenega bodo za KDK nabavili še odrske monitorje in računalnike za pisarniško rabo ter nadgradili server, na gradu Rajhenburg pa z namenom ponovnega zagona gostinske dejavnosti preuredili kavarno in restavracijo, čemur bo sledil izbor najemnika, je za Posavski obzornik povedala direktorica doma Darja Planinc.

Poleg investicijskih sredstev predstavljajo KDK vir sredstev za kritje naložb in nakup opreme v muzejskih enotah tudi namenska sredstva iz naslova Načrta razvojnih programov za izvajanje muzejskih dejavnosti. Tako bodo od skupno 20.000 evrov okvirno polovico sredstev namenili za ureditev depojskih prostorov v mestnem muzeju, poleg tega pa nameravajo preurediti še recepcijo in muzejsko trgovino, nabaviti nov fotoaparat in skener za digitalizacijo muzejskega gradiva. Preostanek sredstev nameravajo vložiti v potrebne restavratorsko-konservatorske posege na muzejskih predmetih, za njihov odkup in odkup umetniških del. Planinc je povedala, da sicer trenutno še ne vedo, kakšni posegi in kolikšen obseg sredstev bo potreben za sanacijo vlažnih prostorov v delu rajhenburškega gradu, saj trenutno v njem poteka še strokovni ogled in ocena stanja, z enako težavo pa se soočajo tudi v Mencingerjevi hiši, kjer vlaga ogroža prostor s poslikavami. Navedeno težavo rešujejo v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine in Občino Krško. Na slednji tudi neposredno vodijo investicije v urejanje okolice gradu.

Naložbeno zahtevna bodo tudi prihajajoča leta, saj bo osrednji hram kulture deležen energetske sanacije, sanacijskih posegov zaradi vlage v objektu pa bo deležna tudi enota Galerija Krško, kjer bo treba prednostno urediti odvodnjavanje meteornih voda s Hočevarjevega trga, ki se stekajo za objekt. Sicer je bila v letu 2021 s sofinanciranjem Ministrstva za kulturo zamenjana streha na galeriji. Sredstva nameravajo vložiti tudi v ureditev novih depojskih prostorov, v kulturnem domu pa v zamenjavo kinovleka in ozvočenja, ki nista bila obnovljena pri prenovi velike dvorane. »Ob naboru projektnih predlogov za novo programsko obdobje 2021–2027 smo Mestni občini Krško predlagali dograditev objekta KDK, saj v obstoječem primanjkuje servisno-tehničnih prostorov za hrambo vse več tehnične opreme, marsikatera zahteva posebne klimatske pogoje hrambe, čemur sedaj ni mogoče v celoti zadostiti. Prav tako bi glede na ambicijo, da postanemo prireditveno-kongresni center, potrebovali tudi še kakšno dodatno prireditveno dvorano, pa seveda urejena parkirišča v okolici KDK; rešitev bi morda bila v izgradnji garažne hiše pod ploščadjo doma. V kolikor bo do dograditve objekta za ta namen prišlo, bi sočasno reševali tudi problematiko primernejših delovnih prostorov za upravo in strokovne službe zavoda,« je še povedala direktorica osrednje krške kulturne ustanove.

PMB: restavriranje Viteške dvorane, urejanje Z in S dela gradu ...

Kot nam je povedala direktorica Posavskega muzeja Brežice Alenka Černelič Krošelj, v gradu Brežice v naslednjih dveh letih v koordinaciji z Restavratorskim centrom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije načrtujejo sanacijo kapele sv. Križa, ki je bila poškodovana v potresu decembra 2020. Poleg tega jih čaka tudi nadaljevanje oz. dokončanje restavriranja Viteške dvorane, kar se s prvim delom pričenja v letu 2022. »Viteška dvorana ni bila v celoti restavrirana, saj manjkajo še tri stene, in sicer severna, vzhodna in zahodna. Prav tako je treba pregledati stanje že restavriranih delov, saj je letos deset let od izvedbe. Nujna je zamenjava potratnih luči, ki se tudi kvarijo, ustreznih žarnic pa ni,« je pojasnila. Med načrtovanimi investicijami je tudi zamenjava energenta in prestavitev kurilnice z zahodnega na vzhodni del, s tem je povezana tudi ureditev dvorišča. Pred njimi je tudi priprava projekta celovitega urejanja zahodnega in severnega dela gradu, pri čemer bo prioriteta pritličje za ureditev konservatorsko-restavratorske delavnice in kavarne skupaj s tlakom in arkadnimi stebri, ki ostanejo neurejeni po tej novi investiciji, ter ureditev podstrešja za potrebe strokovnih služb Posavskega muzeja Brežice s sanacijo zahodnega in južnega dela strehe. »Za streho in podstrešje je projekt pripravljen, upamo na razpis in pridobitev sredstev,« dodaja Černelič Krošelj.

V lanskem letu so bili v gradu deležni velike pridobitve – ustreznega premičnega nadkritja grajskega dvorišča, t. i. grajskega paviljona. Kot priznava direktorica, ta predstavlja tudi nove izzive na področju vzdrževanja, saj je treba membrano čez zimo pospraviti in jo potem spet ustrezno umestiti. Kljub dodatnemu delu pa je nova pridobitev po njenih besedah predvsem velika prednost pri izvajanju lastnih programov in nudenju ustreznega prostora drugim. »S tem PMB ostaja in še bolj postaja eno izmed središč skupnosti ne samo v mestu in Posavju, ampak veliko širše. Veseli smo pohval uporabnikov pa tudi kolegov muzealcev, saj je paviljon oblikovan skladno z grajsko arhitekturo, kar je takoj opazno, seveda pa nudi tudi vse potrebno,« še pravi Černelič Krošelj.

V Sevnici si želijo nove kulturne dvorane

Kulturna dvorana v sevniškem mestnem središču se nahaja v objektu, v katerem ima svoje prostore tudi gasilski dom Sevnica. Njena površina ni velika, zato nekatere prireditve potekajo v sevniškem športnem domu, kjer pa kljub velikemu trudu pripravljavcev prostora in samim nastopajočim žal obiskovalkam in obiskovalcem ne nudi celega spektra umetniškega užitka, ki ga je mogoče doživeti v »pravi« kulturni dvorani. Na sejah sevniškega občinskega sveta je bila že večkrat izražena želja in potreba po gradnji sodobne kulturne dvorane, želijo pa si jo tudi občanke in občani. Na naše vprašanje v zvezi z načrti njene izgradnje, ali je morda gradnja vključena celo v nov OPN, ki je bil sprejet na februarski občinski seji, Občina Sevnica odgovarja: »Na območju občine je registriranih 33 kulturno-umetniških društev, ki oblikujejo kulturo na različne načine, in večnamenski javni prostori za izvajanje tudi kulturne dejavnosti so v glavnini zagotovljeni po vseh večjih krajevnih središčih. Obstoječa Kulturna dvorana Sevnica je sestavni del kompleksa gasilskega doma in je bila v preteklosti temeljito prenovljena. Njena celotna kapaciteta je 228 sedežev in ima pripadajoče prostore – sanitarije, garderobe, zaodrje, avlo. V luči krepitve prostorskih razmer in izboljšanja pogojev za nadaljnji razvoj kulturne dejavnosti pa je dejstvo, da mesto Sevnica kot središče občine potrebuje namenski kulturni dom oz. kulturno dvorano za izvajanje prireditev ožjega in širšega pomena. Po Odloku o ureditvenem načrtu Sevnica – Stari center – centralne dejavnosti URN 32 (Uradni list SRS, št. 48/87, Uradni list RS, št. 41/93, št. 40/95 in 103/11), gre za območje Trga svobode, je na območju za HTC predvidena izgradnja kulturnega doma. V letu 2016 je bil na tem območju opravljen odkup stanovanjske hiše in na tem mestu vzpostavljeno makadamsko parkirišče. Za potrebe umestitve objekta tečejo pogovori o možnostih za nadaljnji odkup potrebnih površin; v proračunu za leto 2022 in v načrtu pridobivanja zemljišč so za del kupnine sredstva predvidena.«

Dom kulture Radeče bodo energetsko sanirali

V radeškem mestnem središču predstavlja Dom kulture središče kulturnega utripa, saj se v domu odvijajo tako gledališke vaje kot predstave domačega gledališkega društva ter gostujočih gledališčnic in gledališčnikov. Na odru se predstavljajo tudi pevske in glasbene skupine, odvijajo se literarni in filmski večeri itd. Dom kulture, ki je bil zgrajen leta 1935 in obnovljen v letu 2007, ima parter in balkon s skupno 160 sedeži. V stavbi domuje Gledališko društvo Radeče; v večnamenskem prostoru se nahaja preventivno središče Pojnt, v katerem imajo svoj prostor osnovnošolke in osnovnošolci, v njem občasno potekajo tudi razstave, tiskovne konference, predavanja itd. Stavba ni ravno velika, zato je bila v preteklosti že izražena želja po razširitvi oz. dogradnji za pridobitev dodatnega prostora. Z Domom kulture upravlja KTRC, ki nam je zaupal nekaj načrtov: »V lanskem mesecu novembru je Občina Radeče na Ministrstvo za infrastrukturo oddala vlogo za pridobitev sofinancerskih sredstev za energetsko prenovo našega kulturnega doma. Le-ta zajema izvedbo novega toplotnega ovoja stavbe, zamenjavo stavbnega pohištva ter vzpostavitev energetskega monitoringa s centralnim nadzornim sistemom. Vloga je še v fazi obravnave na Ministrstvu za infrastrukturo in v primeru njene potrditve bo projekt energetske prenove Doma kulture predvidoma izveden še v letošnjem letu. V prihodnje se bomo ozirali za razpisi, ki bodo omogočali posodobitev svetlobne, avdio in scenske tehnike.«

GBJ: načrti za ureditev zapuščenega samostanskega vrta

Ena od črnih točk kostanjeviške občine, ki pade v oči marsikateremu tako domačinu kot turistu, je zapuščen in zaraščen vrt nekdanjega samostana, v katerem deluje Galerija Božidar Jakac. V postopku denacionalizacije je večji del parcel okoli nekdanjega samostana pripadel Ministrstvu za kulturo, nekdanji samostanski vrt pa Skladu kmetijskih zemljišč, saj je bila v povojnih letih tam drevesnica, ki jo je dobilo v najem podjetje HPG Brežice. Kot pove direktor galerije Goran Milovanović, je bila s strani GBJ že leta 2012 dana pobuda, da se tri hektarje teh površin prepiše na kulturno ministrstvo, saj zaradi vplivnega območja nacionalnega spomenika, za kar je bil razglašen samostanski kompleks, ni dovoljena denimo strojna obdelava teh zemljišč. Najemnik je zato vzdrževanje vrta opustil, nekdanja drevesnica, v kateri je nekaj zanimivih, tudi eksotičnih drevesnih vrst, pa ostaja zapuščena in zaraščena, v njej so se naselile številne živali, od fazanov do lisic in srn. »Naša ideja je bila, da se to pregleda, bil sem tudi že v kontaktih z Biotehniško fakulteto v Ljubljani, da bi študentje krajinske arhitekture tu izvedli delavnice, popisali stanje in pripravili načrt, kaj bi bilo treba narediti,« pravi Milovanović. Po njegovih besedah bi zapuščen vrt lahko uredili v neke vrste park, v katerem bi lahko imeli tudi prireditveni prostor za festivalske in podobne dogodke, vanj bi lahko postavili nove skulpture Forma vive, Zavod za varstvo kulturne dediščine pa je denimo dal pobudo za ureditev lapidarija, v katerega bi umestili skulpture, ki jih umaknejo z javnih površin. »Dejansko pa zadeva stoji, ker ne pridemo do rešitve. Zid, ki obdaja ta vrt, se ruši in ga je grdo videti, vsi pa mislijo, da to spada k naši ustanovi in pogosto slišimo očitke glede tega, a v resnici to ni naša krivda,« dodaja direktor, ki meni, da bi vsebine v parku lahko razvijali zlasti v okviru projekta Cisterscapes, v katerem se povezujejo ustanove, delujoče v (nekdanjih) cistercijanskih samostanih. Milovanović eno od možnih rešitev vidi v dogovoru med Ministrstvom za kulturo ter Ministrstvom za kmetijstvo, ki bi se morala dogovoriti za prenos lastništva in nato v upravljanje galeriji, nato pa seveda zagotoviti denar za obnovo zidu in ureditev zaraščenih zemljišč. Možnost je tudi, da najem teh zemljišč in s tem tudi njihovo vzdrževanje prevzame občina, saj gre za kar velik 'madež' v urejenosti občine, ki veliko stavi na turizem. Ob nedavnem vladnem obisku so s problematiko seznanili tudi ministra za kulturo Vaska Simonitija, ki se je strinjal, da je smiselno vsa zemljišča spraviti pod seveda enega upravljavca, zato bodo na ministrstvu skušali navezati stike s Skladom kmetijskih zemljišč in zadevo urediti v tem smislu.

Na galerijski kompleks je sicer treba gledati kot na celoto, ob tem poudarja Milovanović, saj imajo odprtih še nekaj drugih vprašanj, od dvigala, ki bi ga morali imeti že po zakonu, muzejske trgovine, kavarne, dostopa do zvonika nekdanje cerkve z razgledno točko in interpretacijo življenja cistercijanov ipd. »Človek bi pričakoval, da bi v dialogu in v skladu z neko strategijo določili, kdaj se bo kaj uredilo, tako pa vsako leto znova dajemo neke pobude, ki se običajno prestavljajo iz leta v leto,« je kritičen do države kot lastnice kompleksa. Ta je k sreči ostal znotraj nacionalnega kulturnega programa, v katerem je zanj predvidenih 5 milijonov evrov kohezijskih sredstev, ki bi jih lahko porabili za prej omenjene načrte.

V občini Bistrica ob Sotli trenutno nimajo posebnih načrtov v zvezi z infrastrukturo s področja kulture, saj imajo kulturni dom urejen, glede gradu Kunšperk, ki je v državni lasti, pa zaenkrat ni kakšnih aktivnosti, nam je sporočil župan Franjo Debelak.

Rok Retelj, Peter Pavlovič, Bojana Mavsar, Smilja Radi

Nekoliko krajši prispevek je objavljen v današnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje