Kunstova gostilna tretjič ustvarjalni atelje

V Gostilni Kunst se je med 14. in 17. majem že tretje leto zapored zvrstila likovna kolonija, na kateri se je že do sedaj sodelujočima slikarjema Jožetu Marinču z Dob pri Kostanjevici na Krki, Slatinčanu Maksimiljanu Sternadu – Milču prvič pridružil tudi umetnik iz tujine, zagrebški slikar Ivica Propadalo, zaradi česar je večdnevni dogodek, na katerem se odraža umetnost tako na platnu kot na krožniku, kot pravi direktor gostilne in hotela Nejc Kunst, prerasel v mednarodno likovno kolonijo.

»V družini Kunst, v kateri že v svojem priimku nosimo sporočilnost (kunst v nemščini pomeni umetnost, op. p.), radi podpiramo likovno umetnost in kulturo nasploh. Tovrsten dogodek, ki ga prirejamo tretjič, ko naši prostori služijo tudi za atelje, umetniki pa z ustvarjanjem pri nas prenesejo svojo dušo na platna, se nam zdi odlična priložnost, da likovno umetnost združimo tudi z umetnostjo naše gastronomije, v kateri še posebej izstopajo specialitete iz krškopoljskega prašiča in kopuna, poplaknjene z vini najboljših pridelovalcev z območja Vinorodne dežele Posavje. Po ena izmed ustvarjenih slik gostujočih umetnikov v art tednu zatem obogati stene naših prostorov, obenem pa dobijo tudi naši gostje možnost, da umetnike opazujejo pri njihovem delu ali pa se celo odločijo za nakup slike ustvarjalcev,« je za Posavski obzornik povedal Nejc Kunst.

Kot novost letošnje kolonije so ob njenem zaključku v včerajšnjem poznem popoldnevu pripravili tudi t. im. Arty party, na katerem je nekaj čez deset zainteresiranih ljubiteljev umetnosti iz različnih predelov Slovenije ob druženju in vinu ustvarilo pod mentorstvom grafične oblikovalke in ilustratorke Tinke Mesec Tomazin z Vrhnike sliko naslovljeno Razcvet. Ali, kot je dejala Tjaša Kunst Kališnik, je delavnica, ki od udeležencev ni zahtevala nobenega likovnega predznanja, predstavljala predvsem svojevrstno terapijo sproščanja ob ustvarjanju na slikarsko platno.

##Dneve ustvarjanja izven zidov svojih ateljejev so sproščujoče vplivali tudi na same glavne akterje. »Gre za sprostitev, pogovor, spoznavanja, Milča (Sternad, op. p.) sem že poznal, seznanil pa sem se z Ivico (Propadalo, op. p.), s katerim sva že izmenjala naslove z namenom, da se obiščeva in ohranjava stike, kar je vsekakor pozitiven učinek kolonije. Ob tem kot umetnik pridobiš čas, ko se lahko brez družinskih ali drugih obveznosti, telefonov in drugih motečih faktorjev tako rekoč 24 ur osredotočiš na ustvarjanje oziroma ne toliko prvenstveno na to, da ustvariš dobre in kvalitetne slike, kot pa da se ti porodijo nove ideje. Seveda, kolonijo je spremljal tudi ’razvrat’ (smeh, op. p.) v smislu preveč dobre hrane pa tudi pijače, skratka, prijetno je bilo, ne nazadnje sem zadovoljen tudi z rezultatom, saj sem v treh dneh ustvaril tri slike.«

Mednarodno priznan in nagrajevan slikar Ivica Propadalo iz Zagreba, ki se je v drugi polovici šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja ukvarjal tudi z glasbo kot član sarajevskih zasedb Težka industrija in COD, kasneje pa se je ob slikarstvu v devetdesetih letih uveljavil tudi kot scenografist in dizajner, nam je ob tej priložnosti povedal, da že 30 let sodeluje s Steklarno Rogaška Slatina. V tem času je ustvaril okoli 60 skulptur, za katere je prejel vrsto nagrad, med drugim za steklene kipce Dora (nagrada za najboljšo pesem na izboru za Evrovizijo), Porin (simbol glasbene nagrade), Grand prix (nagrada za mednarodno kolesarsko dirko po Hrvaški), Plavi i zeleni turistički cvet (nagrada Hrvaške turistične zveze), ’Zlatna penkala' (nagrada za najbolšo evropsko televizijsko oddajo) idr. »Ko me je lastnik (Nejc Kunst, op. p.) po telefonu povabil, da pridem v Krško, sem povabilo pravzaprav sprejel z veseljem, saj se že več desetletij, nazadnje pred vojno, nisem udeležil nobene slikarske kolonije. Ko sem prišel, sem bil prav presenečen nad kolegoma,« nam je zaupal Propadalo, »s katerima sem ustvarjal, saj sta za moje pojme genialna, z njima sem v nekaj dneh spoprijateljil tako, kot da bi se poznali že nekaj let. Tudi lastniki so zanimivi, neposredni, nadvse simpatični mladi ljudje, ki imajo širino, ki ni osredotočena samo na ’biznis’, kar me pri mladih ljudeh v današnjem času še posebej navdušuje, čeprav moram povedati, da so me več kot navdušile tudi pripravljene jedi pa tudi vrhunska slovenska vina, s katerimi so nas stregli. Seveda smo uspeli ob vsem tem tudi slikati, osebno sem tu nadaljeval ciklus, ki sem ga ustvarjal in razstavljal že pred desetimi leti, to je ciklus ’Slike s vjenčanja’ (slike s poroke, op. p.). Za ciklus sem dobil navdih v okvirjenih skupnih poročnih fotografijah, ki so jih imeli naši starši in stari starši obešene nad posteljami. Ko sem začel ustvarjati ta ciklus, se je vse bolj glasno in javno začelo govoriti tudi o istospolnih porokah, tako da sem ustvarjal na vse možne zveze: ženska – moški, moški – moški, ženska – ženska. Pri tem sem požel veliko odobravanja, seveda tudi nekaj konservativnih kritik. V Krškem sem se s slikanjem vrnil na to tematiko.«

Tretji umetnik Maksimiljan Sternad – Milč pa nam je povedal, da se je prvič pred tremi leti udeležil kolonije na povabilo Srečka Kunsta, za katerega je pred tem ustvaril slike vedute Bistrice ob Sotli, cerkve in kopuna. Medtem ko z Marinčem ustvarja že tretje leto, ga veseli, da se je seznanil s Propadalom: »Sicer prihajam iz Rogaške Slatine, čeprav nisem Slatinčan, po rodu sem namreč iz Ruš, hišo pa imam v Selnici ob Dravi. V Rogaški Slatini delam že 15 let, na tamkajšnji promenadi imam atelje. Dokler so množično prihajali Rusi v Rogaško, je tudi posel bolj cvetel, sedaj pa je iz leto v leto slabše. V teh dneh sem naredil tri velike slike, saj slikam v tehniki, ki zahteva hitrost, ker delam s pasto, ki se posuši in otrdi v dveh urah. Počutim se prijetno v tej sredini in upam, da se prihodnje leto ponovno vidimo.«

B. M.