Leskovčani si želijo vrnitev miljnikov na svoje območje

V organizaciji Mestne četrti Leskovec pri Krškem in Mestne občine Krško se je v četrtkovem večeru v Domu krajanov zvrstila okrogla miza na temo V kamen zapisana preteklost Leskovca, ki se je je udeležilo lepo število krajank in krajanov. Na njej so kamnine, njihovo strokovno obdelavo in nameravano umestitev v prostor na območju Leskovca pri Krškem povzeli mag. Pavla Peterle Udovič z novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, (ZVKD), dr. Jernej Rihter z Inštituta za arheologijo pri ZRC SAZU in Jana Puhar, kustosinja arheologinja iz Posavskega muzeja Brežice (PMB).

Kot je v uvodu dejal predsednik Mestne četrti Leskovec pri Krškem Jože Olovec, so v kraju ponosni na vrsto znanih osebnosti, ki so v času svojega življenja pustile sledi tako v kraju kot v širšem slovenskem prostoru ali tudi preko meja (Pfeifer, Štoviček, Wolf, Vardjan, Paulin idr.), pa tudi posamezne objekte, med katerimi izstopa grad Šrajbarski turn, katerim je vredno posvetiti več pozornosti, jih predstaviti javnosti oziroma kot turistične bisere kraja: »V zadnjih osmih letih smo v Leskovcu izdali tri knjige, ki so povzemale zgodovine širše skupnosti, pred nami je tudi četrta knjiga župnije Leskovec, ki bo po mojem mnenju knjiga vseh knjig; pred nami je tudi 1000 let naše župnije in posredno tudi 1000 let našega kraja.« Na omenjeni okrogli mizi je tekla beseda o vzpostavitvi lapidarija, to je umestitve kamnin z napisi v prostor, v zvezi z njim pa je Olovec dejal, da imajo že nekaj predlogov, kje bi ta bil, in sicer na območju gospodarskega poslopja župnije Leskovec pri Krškem v neposredni bližini Jožefove dvorane, a je območje vprašljivo, saj načrtuje Mestna občina Krško skozenj speljati novo cesto; kot po njegovem mnenju ustrezni lokaciji je navedel še travnato območje pri nekdanji osnovni šoli in zelenico severno od doma krajanov. »Predvsem si želim, da pri tem izberemo pravo pot, in ne, kot velikokrat, lažjo pot,« je še dejal Olovec. K navedenemu je župnik Matej Gnidovec dodal, da gre v konkretnem primeru za kamnite kamne, ki so po izvoru starejši od same župnije: »Kljub temu pa govorijo o zgodovini, preteklosti in načinu življenja ljudi, ki so živeli na tem prostoru. Posamezne kamnine, ki so predmet umestitve na območje Leskovca, se nahajajo na različnih lokacijah, nekaj jih je že v našem župnišču, štiri, ki bi jih radi pridobili nazaj v svoj prostor, pa se nahajajo pri župnišču v Krškem, poleg teh pa je ena kamnina umeščena na zasebni prostor.« S podatki, kdaj so bili navedeni kamni prestavljeni iz Leskovca v staro Krško ne razpolagajo, osebno pa, tudi s soglasjem krškega župnika Alfonza Grojzdka, podpira predlog, da so umeščeni nazaj v izvorni prostor, pri čemer se sam nagiba k temu, da bi jih umestili k lipi na trgu, s čimer prostor ne bi služil le za druženja, temveč bi mu dodali tudi kulturno noto, ali, kot je dejal, si želi, da kamni ne bi bili zgolj preloženi iz enega na drugo mesto, temveč bili nosilci vsebin, ki pritičejo tako zgodovini Rimljanov kot župnije.

Kamnine niso zgolj nemi kamen, temveč pričevalci nekdanjega življenja

Po besedah konservatorke za nepremično arheološko dediščino Peterle Udovič, ki je pozdravila pobudo MČ Leskovec po vzpostavitvi, ohranjanju in prezentaciji zbirke kamnitih spomenikov v obliki lapidarija, so na zavodu v zvezi s kamninami že izvedli nekaj aktivnosti. Zunanjemu izvajalcu so predali opravljanje 3D-dokumentiranje petih izbranih kamnin. Po njenih besedah so te še relativno dobro ohranjene, vendar pa so zaradi vremenskih vplivov podvržene k slabšanju kvalitete. Pri izvedenem postopku 3D-pregleda kamnin gre za brezstično skeniranje, snemanje, ki ne ogroža varnosti predmetov, omogoča pa njihovo dokumentiranje oziroma s skeniranjem pridobijo digitalno kopijo predmeta, ki zatem služi za arhiviranje, različne analize, spremljanje sprememb v obliki in nastajanje poškodb, izdelana digitalna kopija pa omogoča tudi izdelavo replike kamnine, obenem pa služi tudi za virtualno predstavitev oziroma ogled arheoloških najdb na daljavo.

Dr. Rihter je med drugim povedal, da je bila do sedaj največja koncentracija rimskih kamnov najdena na območju Leskovca na dveh lokacijah, in sicer pri župnijski cerkvi, ob kateri se je do okoli leta 1874 nahajalo tudi pokopališče, v steni cerkve in v nekdanjem pokopališkem zidu pri njegovi prestavitvi zaradi širjenja ceste na odseku Pionirska cesta (pod cerkvijo) do Trga borcev; več kamnin je bilo najdenih tudi v neposredni bližini na območju današnjega Trga borcev in pri gradu Šrajbarski turn. Najdbe so predvsem posledica bližine nekdanje rimske naselbine Neviodunum, neprimerno večje število njih pa nikoli ni bilo raziskanih ne evidentiranih, saj so jih ljudje uporabili pri gradnjah individualnih objektov in gospodarskih poslopij, služile so jim tudi nasipavanje oziroma utrjevanje terenov pod objekti, dvorišči, cestami ipd. Ob tem je Rihter še med drugim dejal, da ni nujno, da so vsi najdeni kamni rimskodobni ali po izvoru z Drnovega, temveč tudi iz kasnejših obdobij (obdobje srednjega veka in obdobij novega veka, ki se je zaključilo s koncem 1. sv. vojne, op. p.). Danes še vedno večje število starih kamnin prihaja na površje na obdelovalnih površinah, predvsem Krškega polja, ki jih praviloma ljudje odstranjujejo, meljejo, vozijo na deponije, kjer je osebno Rihter že odkril več dragocenih pomnikov daljne preteklosti, kamne s še vedno vidnimi napisi in različnimi vzorci in okraski so ljudje uporabili tudi za označevanje katastrskih ali drugih mej, za utrjevanje rečnih bregov ali drugih brežin, posamezne kamnine še danes služijo pri starih hišah za pragove, vogalnike ali so vgrajeni v kleti, kozolce ipd. Ob tem sta Rihter kakor tudi Peterle Udovič naslovila na krajane poziv, da če imajo v ali pri svojem objektu vidne kamnite objekte starejšega izvora ali nanje naletijo pri rušenju zgradb ali drugih opravilih, naj pristojnim službam sporočijo njihovo lokacijo. Vgrajene na individualnih površinah nikakor ne bodo odstranjevali, služili pa jim bodo za dokumentiranje in evidentiranje, saj so sami po sebi dragoceni pričevalci časa in načina življenja na posameznih območjih.

Umestitev lapidarija mora biti dodana vrednost prostora, ne sme pa ga skaziti

Kot že navedeno, se v konkretnem primeru štiri kamnine - miljniki z napisi, ki so predmet preselitve nazaj na območje naselja Leskovec pri Krškem, nahajajo na zunanji površini pri župnišču v starem mestnem jedru Krškega. Kot je povedala zatem še Jana Puhar, bi se v ta namen uredil lapidarij (iz besede lapis, kar pomeni kamen), to je prostor, kjer se zbirajo in hranijo stari kamniti spomeniki. Dejala je, da so ti za stroko, posledično pa tudi za območja, kraje in prebivalstvo izredno zanimivi in tudi dragoceni, saj različni napisi na kamnih ne omogočajo le datiranja posameznega obdobja, temveč na podlagi teh proučujejo tudi nekdanje ustroje cest in drugih napeljav ter nekdanje infrastrukture (vodovodi, kopališča ipd.), politične, vojaške, gospodarske razmere, organiziranost družbe, z njih črpajo podatke za proučevanje posameznih osebnosti, vladarjev, šolstva, zdravstva, dolžino življenjske dobe ipd., z napisi na kamninah pa se ukvarjajo epigrafiki, strokovnjaki, ki proučujejo, datirajo in dokumentirajo napise. Same kamnine so deležne posebne obravnave in postopkov, saj jih je treba analizirati, očistiti in konservirati, včasih tudi utrditi ali sestaviti. Puhar je skozi projekcijo udeležencem prikazala tudi nekaj primerov tako na zunanje kot v notranje prostore umeščenih lapidarijev. Kljub temu, da je predsednik MČ Jože Olovec že ponudil nekaj možnih lokacij za umestitev lapidarija, pa so v MČ in navedenih ustanovah odprti tudi za druge predloge krajanov, kam jih umestiti. Nekaj teh smo z njihove strani slišali tudi na okrogli mizi, denimo za leskovško cerkvijo ali da miljniki ne bi bili vsi postavljeni na enakem prostoru, temveč razseljeni po naselju, denimo pri leskovški osnovni šoli kot izobraževalni ustanovi, saj bi na ta način posredno tudi učenke in učenci vzpostavljali ustrezen odnos do kamnin kot pričevalcev časa in prostora. Kot je ob zaključku okrogle mize med drgim dejala še Bernardka Zorko z oddelka za družbene dejavnosti na Mestni občini, bodo morali biti pri umeščanju lapidarija, ki je zaradi zaščite praviloma nadkrit prostor, pozorni na to, da ta ne skazi vedute starega predela Leskovca, ki kot urbanistični spomenik sodi pod varovano območje, tovrstna postavitev pa bo povezana tudi s pridobivanjem sredstev za umeščanje in ureditev, pri čemer je ena od možnosti za zagotovitev dela sredstev tudi participativni proračun.

B. M.