Leskovec: na martinovanju dvorana pokala po šivih

Minulo soboto so krajani s širšega območja krajevne skupnosti Leskovec pa tudi obiskovalci od blizu in daleč na odru leskovške šole spremljali prigode in nezgode ob martinovanju godovnika Tineta iz Leskovca, njegove žene Minke, njunega sina, ki pripelje ob tej priložnosti kmečkih običajev nevajeno družino iz Ljubljane in soseda Franceljna.

S skečem v domačem dialektu so v dramski sekciji Kulturnega društva Leskovec pri Krškem že 14. leto zapored poskrbeli, da so šolsko jedilnico, v kateri se je gnetlo prek 300 obiskovalcev, zapolnile salve smeha in bučni aplavzi ob glasbenih nastopih gostujočih in domačih izvajalcev, med katerimi velja izpostaviti nastop pevske zasedbe Lastovke, ki je bila pri kulturnem društvu ustanovljena pred dobrim letom in pol. Repertoar Lastovk, ki jih vodi Damjana Mlakar, temelji predvsem na učenju in prepevanju ljudskih pesmih, s katerimi želijo, tako kot z že navedeno tradicionalno prireditvijo, negovati kulturno in etnološko izročilo tamkajšnjih krajev. Vsebino za vsako leto posebej napisanih skečev, ki nastajajo izpod peresa Mirjane Marinčič, združujejo z aktualnimi temami, kar pove že naslov prireditve Martinovanje po starih in novih običajih.

Tako se je letos Tinetova žena Minka udeležila likovne delavnice, saj podeželske žene ne sodijo več le za štedilnik, temveč se tudi izobražujejo. Odsotnost sicer nergaške žene pa je njen mož sprejel precej obupano: le kdo bo v njeni odsotnosti zanj poskrbel in kakšno bo martinovanje brez okusnih Minkinih jedi, ki pritičejo k temu ljudskemu prazniku, še sploh, ker na martinovanje vsako leto povabijo tudi župnika, da krsti mlado vino v sodih, ki ga najprej s sosedom Francljem po običaju skrbno ’vahtata’, zatem pa nič manj skrbno pijeta. Konec prigode dober – vse dobro! Minka se je vrnila z likovne delavnice predčasno in ga za domačo nalogo tudi upodobila na platno, »ta mladi« iz Ljubljane pa so s seboj prinesli pojedino. Kajpak je prišel tudi župnik, kakor vsa leta do sedaj tisti čisto »ta pravi« Ludvik Žagar iz domače župnije, ki je s krstom zaokrožil prireditev, po kateri je sledilo še tradicionalno druženje krajank in krajanov.

Prostorsko podhranjeno društvo in občinstvo

Na tem mestu pa se (ponovno) ne moremo izogniti problematiki (akutnega) pomanjkanja prireditvenega prostora v Leskovcu. Fotografije, ki smo jih posneli pred prireditvijo, ko so se obiskovalci še zbirali, dovolj zgovorno govorijo, da je šolski prostor premajhen za ogled leskovških prireditev željnega občinstva. Če tudi je bilo v preteklih letih slišati stališča posameznikov, da bi se te zaradi bližine naselja lahko izvajale v krškem hramu kulture, se je potrebno zavedati, da je dvorana v slednjem dodobra zasedena s prireditvami tako Kulturnega doma kot zunanjih izvajalcev, da bi bilo usklajevanje terminov tradicionalnih prireditev, ki jih društvo izvaja, domala nemogoče, predvsem pa, da KD Leskovec ne premore sredstev za najem dvorane, ne prostora za izvajanje vaj ne prostora za hrambo kulis in ostalih rekvizitov za na letnem nivoju uprizoritev najmanj enega novega gledališkega dela in za njihove sočasne uprizoritve gledaliških del iz minulih sezon, s katerimi uspešno gostujejo po domačih odrih in slovenskih krajih, zadnja leta pa tudi v tujini.

Društvo je prek 100-člansko, znotraj njega deluje pet sekcij in ima zelo močen podmladek, predvsem v najštevilčnejši dramski sekciji, ki ta hip že intenzivno vadi novo dramsko delo. V občini Krško je več krajevnih skupnosti, ki še zdaleč ne premorejo tolikšne lastne produkcije (ali je sploh nimajo), v preteklem desetletju pridobilo večnamenske domove in z njimi prireditvene prostore. V Leskovcu so letos sicer predali namenu obnovljen večnamenski dom, vendar je slednji brez dvorane. V njem imajo pisarne KS in najaktivnejša društva in organizacije v kraju, med njimi tudi KD Leskovec, a vanje kaj več od omare za dokumentacijo in mize ni mogoče spraviti. V domu - gre za gasilski dom - se nahaja tudi manjša dvorana, ki sicer sprejme med 70 in 80 obiskovalcev. Je namenjena sestankom in manjšim prireditvam, dočim njena površina ne zadostuje niti za postavitev minimalne odrske scene.

Torej se izkazuje res nuja in je skrajni čas, da (v luči skorajšnjih volitev kateri koli ali obstoječi) vodstvi KS in Občine Krško stakneta glavi in se pričneta konstruktivno pogovarjati o tem, kako enemu najaktivnejših in najštevilčnejših društev na področju kulture, ki deluje na območju občine Krško, zagotoviti v kraju prostor za delo, domačinom in ostalemu občinstvu pa za ogled njihovih predstav kakor tudi predstav drugih gostujočih skupin ter prireditev drugotnega pomena.

B. M.