Leto, posvečeno učitelju in publicistu Ivanu Lapajnetu

Z odkritjem spominske plošče na nekdanji meščanski šoli v Krškem, razstavo v prostorih mestnega muzeja in kolokvijem se je 4. oktobra začelo t. i. Lapajnetovo leto, posvečeno učitelju in ravnatelju meščanske šole, publicistu in gospodarstveniku Ivanu Lapajnetu.

Rojen 22. februarja 1849 na Vojskem pri Idriji je po opravljenem učiteljskem izpitu v letu 1868 in dokončani realki sprva poučeval na šoli v Idriji, po službovanju v Ljutomeru med leti 1872 in 1878, kjer je bil nadučitelj in šolski vodja, pa se je z novim delovnim mestom na meščanski šoli pred 135 leti naselil v Krško. Od leta 1878 do 1906, ko je bil kot zaveden Slovenec prisilno upokojen, je bil učitelj in ravnatelj šole, ki je uvedel dve uri slovenščine tedensko in si s tem kljub nenaklonjenosti šolskih oblasti prizadeval za uporabo slovenskega jezika v šoli, ob tem pa je uvedel tudi brezplačno uporabo šolskih potrebščin in knjig, vzpostavil knjižnico tako za učence kot učitelje, bil pobudnik izgradnje telovadnice in pouka športne vzgoje in uvedel učne pripomočke, vrsto zbirk  za nazornejše podajanje in razumevanje učne snovi. Bil je tudi pobudnik ureditve prve stalne razstave učil na Slovenskem, v šolskem letu 1903/1904 uvedbe četrtega razreda in organizator vrste naravoslovnih izletov na bližnja pobočja pa tudi v druge kraje. Pod njegovim vodstvom je bil za šolskim poslopjem urejen šolski vrt z drevesnico, ki je služil za učenje praktičnega sadjarstva, s cvetličnimi in zelenjavnimi gredicami, zasajenimi površinami z različnimi sortami trt in travinjami.

Bogat ustvarjalni opust v 53 letih bivanja v KrškemPisal je izčrpna letna šolska poročila in šolske kronike, ki jih hranijo v Slovenskem šolskem muzeju, teh je preko 30, iz njih pa je razvidno tedanje življenje v šoli in kraju, socialne razmere, popisi učencev in učiteljev, krškega okrajnega glavarstva, krajevni podnebni podatki poročila ipd. Ob tem je bil aktiven tudi na gospodarskem področju, saj je vodil predavanja o umnem gospodarjenju, bil leta 1883 pobudnik prve velike kmetijske razstave v Krškem, štiri leta kasneje pa je sodeloval tudi pri ustanovitvi rokodelske zadruge v Krškem in leta 1872 prve slovenske posojilnice v Ljutomeru. 1885 je okrajno posojilnico kot prvi slovenski denarni zavod  ustanovil tudi v Krškem. Slabo desetletje kasneje je bila na podlagi njegovih prizadevanj v Krškem ustanovljena tudi Centralna slovenska posojilnica,

Lapajnetova knjiga Krško in Krčani ponovno ponatisnjenaSodeloval je tudi pri ustanovitvi društva Šola v Idriji in tamkajšnje prve javne knjižnice, med leti 1871 in 1878 je bil predsednik Okrajnega učiteljskega društva v Ljutomeru in Učiteljskega društva za slovenski Štajer, od leta 1881 je bil aktiven kot član Vdovskega učiteljskega društva in opravljal med leti 1884 in 1888 funkcijo šolskega nadzornika za tedanji novomeški okraj. Leta 1886 je bil pobudnik za ustanovitev prvega slovenskega društva na Slovenskem - Pedagogiškega društva v Krškem, v 90. letih 19. stoletja pa je v Zvezi slovenskih učiteljskih društev opravljal različne funkcije. Kot pisatelj in publicist je bil izdajatelj publikacije Slovenski učitelj, sodeloval pri listu Slovenska zadruga, leta 1885 je bil soustanovitelj in urednik novomeških Dolenjskih novic in nekaj let kasneje Domovine v Celju. Za osvetlitev zgodovine in življenja v tedanjem Krškem z okolico in tudi v širšem slovenskem prostoru je danes neprecenljive vrednosti njegovo samostojno delo Krško in Krčani, v katerem je med drugim opisano krško okrajno glavarstvo v zgodovinskem in zemljepisnem pomenu, domoznanstvo Kranjske domovine, politična in kulturna zgodovina štajerskih Slovencev, Kranjsko ljudsko šolstvo, zgodovina pedagogike ipd. Original knjige Krško in Krčani so leta 2004 ponatisnili v Zavodu Neviodunum Krško, pred dnevi pa je bilo Lapajnetovo delo pri isti založbi že drugič ponatisnjeno.

Ivan Lapajne si je v Krškem leta 1870 ustvaril tudi družino, z ženo Julijo pa sta imela pet otrok. Umrl je 17. novembra 1931 v Krškem. Svoje spomine nanj in družino Lapajne in Lapaine, ki živi v Zagrebu, sta na kolokviju strnila potomca mag. Božidar Lapaine in dr. Miljenko Lapaine, ob navedenima pa je izvedel glasbeni program z igranjem na didgeridoo še svetovno priznani glasbenik Dubravko Lapaine. Lapajnetovo življenje in njegov bogat ustvarjalni opus pa so obiskovalcem  predstavile bibliotekarka krške knjižnice prof. Polona Brenčič, Polona Dolenc iz Litije, ki je predstavila svojo diplomsko delo z naslovom Lapajnetov odnos do jezika, dela učitelja in vzgoje, mag. Marjetka Balkovec Debevec iz Slovenskega šolskega muzeja, po razstavi, ki bo na ogled do srede mesece septembra prihodnje leto, pa je zbrane popeljala kustosinja muzeja Alenka Černelič Krošelj.

B. M.